Jump to content

Leaderboard


Popular Content

Showing content with the highest reputation since 02/25/2010 in all areas

  1. 20 points
    Na levi je render - tako nekako sm načrtoval v SketchUpu. Na desni so pa real life slikce. Tuki mate pa še nekaj ostalih fotk...
  2. 19 points
    Dolga leta (mislim, da 23. let) sem bil strasten kadilec. Pokadil sem dve škatlici na dan. Tudi kavico sem zelo rad užival (več kot pol litra na dan). Šport sem naravnost sovražil. Sploh pa tekanje. Tek sem sovražil iz dna duše in še dalje. No, potem pa je prišel dan, ko je moja mama zbolela za rakom na pljučih. Bila je prav tako strastna kadilka. Rak je napredoval in po enem letu boja (27.03.2016) je umrla za to grozno boleznijo. Ta šok ob smrti matere mi je dal moč, da sem še isti dan dejal, da preneham z kajenjem. In tako je tudi bilo. Nikakor nisem več čutil potrebe po kajenju. Po enem mesecu sem se odločil, da se zamotim z športom, da "pozabim" na težko izgubo. Izbral sem si tek, kajti kolesa še takrat nisem imel. Začel sem tekat po gozdu, da me ne bi kdo videl kako sopiham. Bilo je zelo težko odteči recimo 3km dolgo traso. Bolelo me je v pljučih, v mišicah so nastajali krči in zaradi nepravilne obutve sem imel zelo grozne bolečine v kolenih. Ker sem po naravi zelo trmast in kar si zadam to tudi naredim in vztrajnost je moja vrlina. Začel sem pridno nabirati kilometre in konec leta 2016 sem jih že naklepal 1000. Udeleževati sem se začel tudi tekmovanj na 10km in to vzdušje na tekmovanjih me je popeljalo na višji nivo. Ker sem videl, da je tek postal moj No.1 šport in ker sem mislil še samo na to kam me bo peljala naslednja pot sem si nabavil profesionalne tekaške copate. In potem se je začelo vse skupaj bolj resno. Bolečine v kolenih so izginile in začel sem zelo intenzivno trenirati tek na dolge proge. Prebiranje čtiva o teku, prehrani, treningih in pisanje le teh me je povzdignilo na nivo, ko ni bilo več dovolj, da odtečem samo 10 km dolgo traso. Prepustil sem se cesti in domov prišel z pol maratonsko razdaljo (trening tempo). Ko sem ovidel, da mi ta razdalja praktično ne pride do živega, sem se spustil na 32km. Treniral sem tek v hrib, da si povečam vzdržljivost in z njo povezano moč v nogah. Na to mi niti maratonska razdalja (42 km) ni predstavljala nekih velikih naporov in sem trening popeljal na višji nivo, ter v prehrano vključil veliko presne hrane( sadje, zelenjava, Vegi proteini,...) in rezultati kar se tiče treningov so pokazali, da sem z umikom določene hrane in pijače(čokolade, čipsi,Coca Cola,....) izboljšal svojo vzdržljivost in že nedolgo nazaj za trening odtekel prvo ultra maratonsko razdaljo 51 km. Seveda časi niso konkurenčni recimo ljudem, ki se z tekom ukvarjajo že leta, ampak sem kljub temu zelo zadovoljen z rezultati. Naj še povem, da sem Mariborsko Pohorje pretekel po dolgem in po čez. Zelo so mi všeč hriboviti predeli, ki so zelo strmi in so za večino ljudi možni le premagati z hojo, jaz pa jih pretečem. No, potem pa je sledil še nakup kolesa, da lahko med pavzami od teka izvajam aktivno pavzo z kolesom. Nabavil sem rabljeno tracking kolo (Merida) in v enem mesecu sem že napravil 367km. Ravno danes sem recimo opravil 103km dolgo turo po okoliških Mariborskih hribih kot je recimo Sveti Urban (cca 595m nadmorske višine) in vzpon na Areh z 1250m nadmorske višine. Do sedaj najdaljša regeneracijska aktivna pavza pa je z kolesom trajala 114km. Se pa veselim tudi svojega prvega pol maratonskega teka na letošnjem VW Ljubljanskem maratonu. Za ta dogodek sem tudi že pošteno shujšal (iz 89km na 78) kar mislim, da bo kar pravšnja kilaža. Seveda si ne obetam super truper uvrstitve ampak že sama udeležba je zame češnja na torti. Vem ja, v preteklosti sem bil osoren, komunikacijsko na psu,sploh kar se tiče obnašanja in spremembe v psihičnem stanju so se izmenjevale kot noč in dan. No, sedaj sem se psihično zelo stabiliziral in to seveda v pozitivnem smislu. Več se smejim, družina je na prvem mestu in me pri mojih podvigih sin in boljša polovica zelo podpirata. Lahko ste videli, da sem se odločil, da prodam moj volan in ostalo opremo. Oglas sem moral odstraniti in to za to, ker sta mi tako svetovala ravno sin in moja draga. In sicer sta dejala, da sem si to vedno želel in ne bi bilo lepo, da sedaj to prodam. Zares se opravičujem morebitnim interesentom in upam, da me razumete. Opravičujem se tudi vsem ,ki sem se jim kakor koli kdaj zameril in vedite, da mi Slo-racing portal še vedno nudi delček tega kar sem vedno oboževal in tega ne morem dati kar tako na stran oziroma pozabiti. Upam, da se spet kdaj zapeljemo skupaj po virtualnih dirkališčih (kolikor bo pač čas dopuščal ). Nekaj zadnjih podvigov: Prva maratonska trening razdalja Nekaj dni kasneje še druga Na koncu mesca Julija pa še tretja tokrat ultra maratonska razdalja Vmes pa še na kolesu 114km In še znameniti današnji Tour the Pohorje Ps: Kdor noče ne rabi brati besedila
  3. 18 points
    In zadeva končana . Ni še povezan na kontroler in sproban .Hrbtni del pa ni lakiran namenoma , ne vem zakaj ampak naj diha . Končno poročilo zato še pride. Zmontiran quick release : Odstranjen quick release : In še lepotec od spredaj : To je to :
  4. 17 points
    Po dveh letih aktivnega udejstvovanja je napočil čas, da administracijo in organizacijo počasi izročim v nove roke. Tako je sedaj uradni administrator portala @enjoyer83,jaz pa se zaenkrat umikam na pozicijo moderatorja. Izpeljal bom še letošnje srečanje članov, nato pa se v večji meri poslavljam od administrativne in organizacijske vloge. V manjši meri bom še pomagal - kolikor mi bo čas dopuščal - predvsem pa upam, da mi uspe priti na čimveč dirk. Zadnje dve leti sta bili pestri, bilo je veliko vzponov in padcev, večinoma so mi ostali pozitivni spomini in upam, da bo tako tudi ostalo. Dela je bilo veliko in upam, da se to tudi kaj opazi. Portal sem v celoti prenovil in nadgradil na novi platformi, kasneje je bil še preseljen na nove strežnike k drugemu ponudniku. V začetku leta je bil prenovljen tudi logotip, ki pa na portalu še ni ugledal luči sveta, saj mi enostavno ni uspelo. Mogoče bo kmalu, mogoče bo to uredil Tomaž. V dveh letih smo izpeljali tudi nekaj prvenstev, ki so bila bolj ali manj uspešna. Hvala vsem, ki ste mi na kakršen koli način pomagali in mi stali ob strani - saj veste kdo ste. Na srečanju dam pa še za rundo! Za kakšna vprašanja sem še vedno na voljo, po večini pa se lahko sedaj obračate na Tomaža.
  5. 17 points
    Lepo, da smo se malo srečali. Škoda, da ProKarting Ljubljana ni imel kake gasilske klopi, ker nismo imeli kam odojka postavit, pa reklame za ene kisle vode so preveč v oči skakale. Kako bi debata šele stekla, če bi bil kak Irish pub zraven . A ja. Kvalifikacij nisem snemal, ko kar vse pa tudi ne snemam.
  6. 16 points
    Med vsemi prijavljenimi v prvenstvo, ki se bodo udeležili vsaj 4ih dirkaških vikendov, bomo izžrebali 3 srečneže, ki bodo prejeli Porsche skodelico!
  7. 15 points
    Verjetno ga ni bencinofila, ki nebi ob omembi imena Porsche pomislil na hitrost, športni avtomobil ali bokser motor. Pojdimo lepo po vrsti, saj ima zadeva kar malce temačno preteklost. Pred pričetkom druge svetovne vojne, ko se o njenem začetku še marsikomu ni sanjalo, je na čelo Nemčije stopil Adolf. Možakar je s svojo stranko pokoril politično Nemčijo in izdal ukaz, da želi v nekaj letih izdelati ljudski avto – Volkswagen. Avto, ki bi si ga lahko privoščila vsaka družina v Nemčiji. V ta namen je najel avstrijskega avtomobilskega mojstra Ferdinanda Porscheja, ki je zanj izdelal prototip po imenu Volkswagen Type 1, s pomočjo kolegov iz Amerike. Prvi zadaj gnani avtomobil na svetu. Adolf je izkoristil svojo moč propagande in ljudje so trumoma jemali kredite, da bi si lahko privoščili svojo verzijo hrošča. V ta namen je dal Adolf zgraditi ogromno novih avtocest in rojstno tovarno za novega hrošča, v kraju Fallersleben, sedaj samo še območje v mestu Wolfsburg. Ogromna tovarna je bila hitro pod streho in projekt se je lahko začel. Oziroma bi se lahko, če nebi vmes posegla druga svetovna vojna. Na otvoritev tovarne je prišlo 50.000 ljudi, ki so jih za namen promocije na kraj vozili z vlaki iz okolice. Otvoritev se je predvajala v živo po radiu, na kraju pa so predstavili tri različice hrošča. Limuzino, limuzino s snemljivo streho in kabriolet. Za nakup hrošča je bilo potrebnih 990 tedanjih mark in norost se je začela. Ljudje so začeli množično hraniti denar, da bi si lahko privoščili čudež Nemške tehnologije. V 18 mesecih se je za naročilo avtomobila odločilo več kot 250.000 Nemcev. Vendar je bilo tistim bolj pri pameti jasno, kam pes taco moli. Za predujem vozila se je večinoma odločal delovni razred Nemcev, denar ki so ga vložili pa ni niti približno pokril stroškov izdelave vozila. Adolf je prefrigano, pred očmi celotne javnosti, v bistvu na noge postavil ogromno tovarno za izdelavo orožja. Denar, ki pa so ga ljudje vložili v predujem vozila pa porabil za izdelavo orožja. Nihče, ki je prednaročil svojega hrošča, ga pred koncem vojne ni dobil, še tistih 630, ki so jih izdelali, so porabili za vojne namene. V nadaljevanju so iz tovarne prihajali drugačni hrošči, najbolj znan je verjetno VW Kubelwagen. Proti koncu vojne so imeli zavezniki dovolj vsega in so tovarno zbombardirali, v njej pa se je srečno ohranil cel prvotni Volkswagen Type1. Omenjeni avto je postal vojni plen in Angleži so sprva zanimivo najdbo preučili. Skoraj bi že celotno proizvodnjo preselili v Anglijo, ko so ugotovili, da je avto preslaboten in preveč smrdljiv, da bi bil kako uporaben, zato so za cent tovarno »prodali« nazaj v roke Nemcem. Kaj se je zgodilo potem je zgodovina…. Porschejeva tovarna se je nahajala v mestu Stuttgart in ravno tako ni bila tako nedolžna, med drugo svetovno vojno. Zaradi dobrega sodelovanja med Ferdinandom in Adolfom so tudi v Porschejevi tovarni sprva izdelovali tanke in drugo vojno mašinerijo. V tovarni je delalo veliko Poljskih prisilnih delavcev, ki so živeli v lesenih barakah poleg tovarne. Vsi Poljski delavci so imeli kombinezone, na njih pa veliko črko P, ne za znak Porscheja, ampak kot znak za Poljaka. No po koncu vojne je zapihal drugačen veter in leta 1948 je luč sveta ugledal prvi avtomobil Porsche. Model 356 je imel zadaj nameščen motor, pogon na zadnja kolesa in dvoje vrat, moč motorja pa je bila med 44 konji pri 1300 kubičnem motorju in 100 konji pri 1500 kubični GS verziji. Leta 1963 pa je na svet prišla ikona, ki se v svojem bistvu ni spremenila do današnjih dni. Porsche 911 je dovolj podatkov, da vsak ve za kakšen avtomobil gre. Prvi model je imel dvolitrski motor z 130 konji in ceno 5.500 USD!! Število izdelanih Porschejev 911 do današnjega dne pa se giblje že blizu 1 milijona. Velja za sinonim športnega avtomobila, Porsche pa je že od vsega začetka prisoten na skoraj vseh ravneh moto športa. Nekega zimskega jutra je tako Jankota na pragu čakal paket, v katerem je bil izziv za vse ljubitelje avtomobilov Porsche. Porsche 911 GT3 pokal, ki bo potekal na 5 svetovnih dirkališčih s povsem novim Porschejem 911 GT3. V paketu je bilo še 20 ključev in 3 šalčke za najbolj zagrete. Ne bodi ga len, je Janko objavil oglas na portalu in kaj hitro so ključi dobili svoje lastnike. Vsi prijavljeni dirkači so se konec februarja dobili na Brniku, od koder so z Jankovim privatnim letalom odleteli na prvo dirko v domačo Nemčijo. Avtomobil se je izkazal za zanimivo mešanico užitka in neodpustljivosti, predvsem pa je nekaterim nagajala odsotnost ABS-a. Po prvih dveh dirkah v Nemčiji smo ugotovili, da bodo dirke napete, razlike pa malenkostne, na vrhu pa sta kraljevala Glavač in Rožič. Pot nas je nato s privatno jadrnico vodila do dežele tam spodaj, Avstralije. Tam nas je pričakalo žgoče sonce in pa presenečenje, Selčan z novo oštarijo. Slednji se je tudi sam preizkusil za volanom Porscheja in skupaj s Fabijanom sta usklajeno drgnila blatnike drug ob drugega. Naslednja preizkušnja je bila najtežja, saj smo se odpravili v Ameriko, kjer smo se pognali po ozki in zaviti stezi Virginia International Raceway. Manjko treninga je pri posameznikih poskrbel za obilico košenja trave in obiskov bližnjih senikov. Iz njih se nekateri niso vrnili do konca sezone, preostali pa so pot nadaljevali na stezi Road of America. Povsem drugačno dirkališče, odprto, hitro in zabavno. Med glavne kandidate za vrh sta se vmešala še Eržen in čedalje hitrejši Grebenc. Za konec smo čakali, da se odpravimo še na tretjo Ameriško legendo, Laguno seco, vendar smo prejeli obvestilo, da progo prenavljajo, zato smo se odpravili v bližnjo Kanado. Steza Gilles Villeneuve je postregla z lepimi borbami in vedno prisotnimi obiski zidu prvakov. Ob koncu smo se razšli z odličnimi občutki, da je za nami še eno super organizirano prvenstvo, da so bile dirke na nož, vendar poštene in da smo pridobili še nekaj izkušenj več. Prvak je postal Glavač, pred Erženom in Rožičem, točke pa je osvojilo kar 16 dirkačev. Opazili smo tudi nekaj novincev in pa nekaj povratnikov. Šalčke so šle v roke treh srečnih izžrebancev, mi pa upamo, da se dobimo v čim večjem številu v naslednjem prvenstvu. Če povzamem kar organizatorja, začnite pucat svoje šaltkeble!!!
  8. 15 points
    Še malo Britney Spears za dobro jutro Za same akcije dirke pa oglejte si zamexsov streaming,
  9. 15 points
    Tako je, nedolgo nazaj sem nabavil mini itx kištico samo za sloracing serverje (in občasno delo tekom dneva, ko občasni poskok pinga ni problematičen). Notri je dvojedrni intel (haswell), 8gb rama in 256 gb ssd, vse skupaj na optiki 100/40. (Zdaj pa hitro pluse, da bom ta teden najbolj popularen - potem pa se nazaj potuhnem)
  10. 15 points
  11. 15 points
    Mineva že teden dni odkar so se nazadnje pomerili vozniki prvenstva Formule 1. Kljub temu, da se nekateri dirkači že zavzeto pripravljajo na nadaljevanje sezone se še enkrat ozrimo na dogodke v Manami. Na stopničkah, natančneje na prvih dveh mestih smo imeli tokrat dve novi imeni, namreč Vedran Kralj in Denis Perdigal sta bila prehitra tudi za tretjega Gregorja Vodičarja. Rezultati - Bahrajn 2012 Bahrajn vendarle tudi letos na sporedu. Veliko je bilo govora ali dirka bo ali ne, saj so razmere v tej majhni arabski državici zelo napete. Ker se liga SloRacing in z njo prvenstvo Formule 1 načeloma ravna in približuje realnemu dirkanju, je bila določena možnost, da bi tudi pri nas dirka odpadla. To se k sreči ni zgodilo, 21 dirkačev pa je kazalo mišice na tej 5.3 kilometra dolgi stezi. Dirkališče, ki je bilo v Formuli 1 prvič na sporedu leta 2004, velja za eno tistih, ki so nastala pod peresom Hermana Tilkeja in veljajo za najmodernejša. Vozniki so deljenega mnenja o priljubljenosti steze, je pa jasno, da je starejša različica precej boljša kot tista iz leta 2010. Tokrat je bila na sporedu verzija s krajšim ''layoutom'' proge. Ta vsebuje nekaj daljših ravnin, kjer prevladuje predvsem štartno ciljna, ter nekaj zanimivih ter zahtevnih zavojev kjer velja izpostaviti predvsem deseti zavoj. Slednji ne dopušča napak pri zaviranju, le malenkost prepozno ali premočno pritisnjena stopalka za zavoro lahko pomeni popolnoma uničen dober čas kroga. Dirkači se tukaj zelo hitro znajdejo v zanki, ko vedno znova želijo pridobiti tisto tisočinko ali dve, saj se tukaj naredi razlika v dobrem oziroma slabem času kroga. Nadaljujejo se napeti obračuni v kvalifikacijah. Vedran Kralj in Marin Čolak sta se za dirko v Sahirju nedvomno, odlično pripravila. Zato njuni tokratni visoki uvrstitvi nista nikakršno presenečanje, saj je bilo nenazadnje le vprašanje časa kdaj se bosta zavihtela na najvišja mesta. Kralju je to sicer v letošnji sezoni že uspevalo, vendar tega nikoli ni uspel unovčiti. Dirkač Ferrarija je tokrat le potrdil primat najhitrejšega voznika in osvojil prvi štartni položaj. Za neverjetnih 23 oziroma 26 tisočink sekunde sta se mu najbolj približala Vodičar starejši in Perdigal, četrto pozicijo pa je osvojil že omenjeni Čolak. Odličen peti je bil Marcel Borak, za njem pa sta se uvrstila oba dirkača Mclarna, Trošt in Rihter. Slednji je sicer zaradi kazni pribitka desetih štartnih mest dirko pričel kot 16., saj je bil kazni deležen tudi Anže Nose, ki je namesto s 15. pričel dirko z 20. mesta. Pri ekstremno nizkih razlikah, ko je prvo deseterico v prvem delu kvalifikacij ločevalo le nekaj več kot pol sekunde, so se vanjo uvrstili še osmi Grega Bračič, deveti Nejc Janovljak in deseti Silvo Kunčič. Voznik Lotusa tokrat ni imel pomoči svojega moštvenega kolega Jankota Glavača, saj je bi le ta odsoten. Poleg dirkača s številko devet na svojem bolidu sta manjkala le še Mirko Novak, ki se v evropskem delu sezone vrača med formulaško elito, ter mlajši izmed bratov Vodičar, Jan Vodičar, sicer dirkač Red Bull Renaulta. V letošnjem prvenstvu je bilo sicer do sedaj na štirih dirkah v povprečju prisotnih 20.25 dirkača, kar je v primerjavi z lanskih 17.3 (celotna sezona) odličen napredek. V prvenstvu sta trenutno prosti še dve mesti, saj je letošnja sezona sestavljena iz trinajstih in ne dvanajstih moštev. Kralj kraljevsko v prvi ovinek, glavnina v ozadju prikazala številna vrtenja. Vozniku Ferrarija s številko pet je štart uspel zelo dobro, edina prava nevarnost mu je bil Vodičar, katerega pa je prvi le zadržal za seboj. Tretje mesto je držal Perdigal, ki je v uvodu storil tudi eno napako zaradi katere je za trenutek izgubil pozicijo proti Čolaku, katerega je kmalu za tem nazaj ugnal. Sledil jima je Trošt, še nekoliko več zaostanka pa je na šestem mestu imel v uvodu dirke Nejc Janovljak. Za njim pa je bilo veliko število dirkačev, ki so v želji za čim boljšo uvrstitev storili kakšno napako ali dve. Kot prvi se je zavrtel že na štartu Luka Zajc, ki je imel težave pri speljevanju, nato je bil v sredini prvega kroga v vrtenje udeležen še Kunčič, le temu pa je na koncu prvega kroga sledil še Kunič. Vrtiljak so nadaljevali Bračič, Podboj, Borak, Bedenik, Mrhar in še kdo, ki sem ga morda nehote izpustil. Da se malce pošalimo, če bi se podeljevale točke za vrtenja na stezi bi titulo po vsej verjetnosti dobil Silvo Kunčič, ki je imel zares veliko smole na dirki v Bahrajnu. Velik dvoboj za drugo mesto. Za mesto, ki velja za drugega najboljšega sta se potegovala Vodičar in Perdigal. Skozi celotni uvod dirke sta vozila na minimalnem razmaku nekaj desetink sekunde, v desetem krogu pa se tudi udarila za pozicijo. Po odličen boju, kjer so vedno znova odločali milimetri, sta kar nekajkrat izmenjala pozicije, zmagovalec tega trilerja pa je bil dirkač Mercedesa Perdigal. Težka dirka je terjala davek tudi v nadaljevanju, med dirkače z vsaj enim vrtenjem na dirki sta se vpisala še Rihter in Čolak. Prehitevanja, prehitevanja in še enkrat prehitevanja. Izdelovalec filmskih vrhuncov te dirke, ki še niso uvideli luči, bo imel kar veliko dela, saj je bilo na dirki znova veliko število prehitevanj. Število bojev na stezi je enostavno tolikšno, da nima nikakršnega smisla to opisovati, saj bi nastal lahko celotni roman. Dirko je sicer končalo kar osemnajst dirkačev, kar je zagotovo ena izmed dirk z najmanj odstopi. Kot zadnji izmed tistih, ki so končali dirko je v cilj privozil Marko Geiser, ki bo čimprej skušal pozabiti to dirko, saj je zaostal tudi za dirkačema Hispanije. Rihter pokazal kako napredovati z vztrajnostjo. Dirkač Mclarna je bil vedno hiter v Sahirju, le spomnimo se njegove lanske dirke kjer šele v zadnjem krogu izgubil tretje mesto. Tokrat je zaradi kazni pribitka desetih štartnih mest dirko začel iz ozadja. Po začetni zadržanosti, ko je prvi ovinek prevozil šele kot predzadnji je nato postopoma napredoval po lestvici navzgor. Poleg nekaj lepih prehitevalnih manevrov se tudi on ni moral zadržati tandema vrtenj na tej dirki, kljub temu pa je po 43 krogih v cilj privozil na visokem šestem mestu. Kljub po njegovih besedah dokaj slabemu tempu na dirki in začetku dirke z začelja je uspel privoziti solidno število točk in to je dober pokazatelj da se z vztrajnostjo in solidnim dirkanjem da napredovati tudi v nadaljevanju dirke. Šesto mesto je bilo sicer dalj časa zanesljivo v rokah Luke Bedenika, ki pa je v predzadnjem zavoju na dirki storil napako in tako nazadoval na sedmo pozicijo. Dirkač Caterhama tudi tokrat nemore biti zadovoljen s svojo uvrstitvijo, saj dobro ve da je sposoben še boljših rezultatov. Če se ozremo še nekoliko bolj v dirko bi šestega mesta moral biti deležen Janovljak, ki pa se je uštel pri postankih v boksih. Trošt tokrat prepočasen za najboljše, Čolaku uvrstitev kariere. Dirkaški dan v Sahirju ni bil po notah voznika z znano rumeno čelado, saj s pomanjkanjem treninga, na stezi ki mu ne ustreza najbolj enostavno ni bil dovolj hiter. Po dvoboju s Čolakom, kjer je bilo tudi nekaj trenja med dirkalnikoma je uspel privoziti končno četrto mesto. Z rezultatom je lahko zadovoljen, saj kot vemo prvenstva prinaša konstantnost. Voznik s Hrvaške, Čolak si bo dirko prav gotovo vtisnil v spomin, po solidni predstavi je zabeležil svojo najboljšo uvrstitev v prvenstvu Formule 1. Konkurentje bodo sedaj tudi nanj gledali z enim očesom, saj je pokazal, da obvlada tudi vožnjo z dirkalniki kraljice motošporta. Kralj na prestolu od štarta do cilja! Vedran Kralj je svojo zadnjo in tudi edino zmago v Formuli 1 dosegel lani na prestižni dirki v Abu Dabiju. Letos je bil vselej konkurenčen vendar pa hitrosti ni uspel pretvoriti v dober rezultat, vse do sedaj, ko je v Bahrajnu dobesedno zmlel konkurenco in prikazal svojo najboljšo vožnjo v prvenstvu Formule 1 do sedaj. Več kot zaslužena zmaga, saj ni storil niti ene napake z odlično taktiko in tempom pa mu konkurentje niso mogli priti blizu. S predstavo v stilu Michaela Schumacherja izpred let se je Kralj zavihtel na tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Potem, ko sta Perdigal in Vodičar bila bitko že v uvodu dirke, je bilo tudi nadaljevanje temu enako le da si nista prišla povsem blizu v smislu dvobojevanja, končni rezultat pa je bil enak. Prvemu se je nekoliko bolj mudilo v cilj in z malenkost boljšo taktiko je uspel pustiti Vodičarja za seboj. Slednji je bil sicer edini, ki je vozil kakšen krog ali dva na dirki v vodstvu, poleg Vedrana Kralja, ki je kot smo že omenili vodil praktično celotno dirko. Pred nami evropski začetek sezone. Uvodne štiri dirke so za nami in zdi se, da je po pričakovanjih prvi konkurent za naslov prvaka med posamezniki Gregor Vodičar. Temu bo očitno prva ovira do tega cilja vnovič Andrej Trošt, najvišjih mest pa so sposobni tudi Vedran Kralj, Janko Glavač in Denis Perdigal. Trenutno se torej zdi, da lahko dirke osvaja kar pet dirkačev, pri vrhu pa so se zaenkrat kazali tudi Adrijan Rihter, Luka Bedenik in Nejc Janovljak, medtem ko je na seznamu vsaj pol ducata voznikov, ki so tega sposobni pa jim zaenkrat le to še ni uspelo. Sezona bo še dolga, pred nami je namreč še kar 16 dirk, začenši s špansko Barcelono, zato bo za vsakega dirkača dovolj časa, da dobi svojih pet minut slave. Spisal in uredil: Adrijan Rihter Fotografije: Adrijan Rihter
  12. 14 points
    No tisti, ki smo počakali, da je prišel smo dobili svoje. Ko smo začeli se je ravno prav segrelo in iz oblakov se je pokazalo sonce, tako da smo imeli idealne pogoje za vožnjo. Ker nas je bilo pol manj kot je bilo pričakovano nam je obljubil 3 vožnje, torej 30 min. Kaj naj rečem? Pozabite na tiste kosilnice, niso vredne denarja. To je čisto druga zadeva in na progi kot je raceland se zadeva definitivno splača. Ni boljšega kot dvojni ovinek korigirati s stopalko za plin, ravno toliko da je minimalen zdrs in da kart rotira. Zame je bila prva vožnja bolj kot ne spoznavanje proge in lastnosti karta. Nekje na sredini fure sem si že upal s polnim plinom v prvi ovinek. V dveh počasnih ovinkih mi je zaradi napačne tehnike vožnje in prehitre aplikacije stopalke za plin zalivalo motor. Ko nam je Grega pred začetkom druge vožnje malce razložil, kako je optimalno voziti s temi karti, da ne zaliješ motorja je zadeva postala še bolj nora. Tako da so mi uspevala še maximalna pospeševanja iz počasnih ovinkov. Tretja vožnja je bila pa že čisto na meji. YOLO gremo malce čez robnike, da poravnamo in skrajšamo linijo. Na dveh robnikih je šlo brez problema na enem je pa kar dosti streslo. (robnik+gas) Baje se je dalo dobiti tudi ščitnike vendar sem ta del očitno preslišal. Rezultat? Bolečina v levih rebrih. I regret nothing Malce mi je edino žal, da mi ni dobro delal časomerilec saj so bili časi med 48,5-51.5 s Hvala @Matjaž Murn da nam je uspel pridobiti takšnega sponzorja. Zahvala tudi Gregi Krču, ki nam je omogočil zastonjske vožnje. Sedaj mi pa povejte na katerem dirkaškem portalu bi še dobili takšno nagrado? Core? Race department? Mene kot zmagovalca GT3 prvenstva, čaka še dirka, ki bo čez 14 dni v Avstriji. NORO!
  13. 14 points
    Po sončni Barceloni so se dirkači prvenstva Hitri dirkač GT3 odpravili na zadnjo postojanko. Lepšega zaključka, kot na legendarni stezi Enza in Dina Ferrarija v Imoli si nebi mogli zamisliti. Če bi proga lahko govorila, bi lahko povedala ogromno zanimivih zgodb, žal bi njimi izstopala najbolj žalostna. Tamburello, kar v prevodu pomeni tamburin, je s svojo hitrostjo in neravninami na asfaltu terjal obilico poguma pri navijačih in trpežen dirkalnik, ki se je upiral silam, ki so ga hotele raztrgati na kosce. Zavoj se je vedno odpeljal na polno, hitrosti so presegale 300 km/h, le nekaj metrov v desno, za peščeno izletno cono, pa je na napake voznikov, kot rabelj čakal betonski zid. V današnjih časih nekaj nepredstavljivega, včasih nič posebnega. Večkrat v svoji zgodovini je Tamburellov zid opozarjal nase, od nesrče Nelsona Piqueta leta 1987, Gerharda Bergerja leta 1989, Michele Alboreta leta 1991 do Ricarda Patreseja leta 1992. Italijanska ošabnost ne pozna meja in ker so po vseh nesrečah dirkači iz dirkalnikov izstopili sami, se ni nič spremenilo. Do 1. maja leta 1994, ko je dirkaški svet obnemel. Kaj kako in zakaj še do danes ni povsem razjasnjeno in verjetno nikoli ne bo. Jasno je le to, da tistega sončnega dne, dirkač z rumen čelado ni sam izstopil iz dirkalnika… Imolo je zagrnila temna senca in v svetu motošporta se je na področju varnosti ogromno spremenilo. V Imoli je dirkače pričakalo malenkost hladnejše vreme, vendar jih je grelo na tisoče navijačev, katerim je srce bilo za njihov ponos, njihovega Ferrarija. Fanta iz ekipe Rumenilo Racing sta bila oblegana na vsakem koraku, vendar sta prijazno delila avtograme, z nekaterimi navijačicami pa še kaj drugega. Po odpeljanih desetih dirkah v letošnjem prvenstvu, sta bila največja pokala za posameznega prvaka in ekipno prvenstvo že oddana, kar pa ni pomenilo, da so preostali vrgli puške v koruzo. Tisti z dobrim spominom ali pa tisti ki jedo Bilobil se bodo spomnili, da smo prvenstvo začeli v Italiji, v Mugellu. Po prvi dirki je samozavest sijala pri ekipi Dizel Racing team, ki si je pokorila tekmece s svojim Mclarnom. Vendar je streznitev prišla že na naslednji dirki v Monzi, kjer so Snite skire in ekipa RRT vrgle rokavice v roza garažo. Po angleški v Brands Hatchu in Silverstonu se je izkazalo, da so v boj za sam vrh resno posegli tudi v ekipi SRT, ki so pripeljali v svoje vrte izkušenega mačka Eršteja. Vsem pa je mero vzel Kraner v Franciji, kjer je na prvi vztrajnostni preizkušnji pometel s konkurenco in si privozil prvo zmago za Ferrari. Mrtvi tek pri vrhu se je nadaljeval skozi preizkušnje na Nurburgringu in SPA-ju, že pa je postalo jasno da bodo za naslov kandidirali Rožič, Glavač in Eršte. Ravno slednji je v sredini sezone ujel velik val in po njem zajadral do dveh zaporednih zmag. Vse je bilo še v zraku in napetost med dirkači smo lahko rezali s kotno brusilko. Verjetno je do preloma sezone prišlo na dirki v Avstriji, kjer je zaradi napake s postanki v boksih kratko odnesel Eršte in izpadel iz boja za naslov. Že na naslednji dirki, verjetno najtežji v koledarju, je padla še zadnja odločitev v zvezi naslova prvaka. Po zelenem peklu sta se izdivjala Rožič in Gantar, prikazala predstavo sezone, žal pa se za timskega kolega Gantarja ni vse izteklo po pričakovanjih, saj je Glavačev »lambo« zakuhal na zadnji ravnini in izdihnil dušo, ter tako omogočil Rožiču osvojitev naslova prvaka. Na naslednji dirki v Barceloni je ekipa Dizel Race Team kronala dobre predstave z naslovom ekipnih prvakov. Če rečemo, da je šampanjec tekel v potokih se nismo veliko zmotili. Kodermana smo še celi teden zamanj klicali na telefon, da bi dal intervju, tako da smo si ga na koncu izmislili. Ekskluzivno bo objavljen v reviji How to Nascar! Po ogledu lestvice smo ugotovili, da pa je boj za preostala mesta na stopničkah in tik pod njimi še kako vroč. Med posamezniki je najbolj napeto od tretjega mesta naprej. V boju za četrto mesto so kar štirje dirkači, Eržen, Pavšek, Gantar in Kraner. Vsak pa je že napovedal boj na nož. Ravno tako je še vse odprto v boju ekip za preostala mesta pri vrhu. Za drugo mesto se bijeta ekipi SRT in Snite Skire, za četrto mesto pa vlada mesarsko klanje med ekipama RRT in Rumenilo Racing. Za obhod po boksih smo tokrat zaprosili dvojčici Mario in Sophio, ki smo ju začuda našli v spalnici ekipe Rumenilo Racing. Punci sta dirkačem hitro razvezali jezike in izvedeli smo, da v Imoli pogrešamo Glvača, ki naj bi že odšel na priprave za drugo sezono. S seboj je vzel kolo in kot pravijo viri se je pridružil menihom pod Vršičem. Ravno tako smo izvedeli, da naj bi se za naslednjo sezono pospešeno pripravljal glasbeni dvojec Terzić-Selčan, ki za fizično kondicijo skrbita pod okriljem Amazonk. Ni nas presenetila vest, da ekipa Borea racing zopet ni iz svoje tovarne izpustila Pangerja, ki mora očitno vračati ure, ki jih je med zimo zapravil na smučanju po Franciji… Smo bili pa pri ekipi SRT, kjer pripravljajo popoln napad tako v posmačinem točkovanju, kot v boju za ekipno drugo mesto. Pri ekipi Snitih Skir jih omenjena vest ni preveč zaskrbela, fanta sta ribarila v reki Santerno, za Tamburelom in razpredala o preteklosti in kdo je bil navječji dirkač med vsemi. Pri ekipi prvakov smo bili tokrat priče sproščenem vzdušju, saj so pobje iz Lego kock sestavljali pravi pravcati oval, šefu pa so se ob tem vidno cedile sline, ko pa je iz škatle presenečenja potegnil mali kamion na radijsko vodenje je odbezljal neznano kam. Jutro se je prevesilo v dopoldan in na vrsti so bile še zadnje kvalifikacije v letošnji sezoni. Vrh je kaj kmalu zasedel Rožič, ki se ni dal motiti, medtem ko se dirkače do desetega mesta ločilo zgolj pol sekunde. Resnično so se dirkači skozi sezono izpilili in svoje dirkalnike spoznali do obisti. Občinstvo je norelo, ko je še tik pred koncem kvalifikacij pod vrhom svetil napis Ferrari, vendar se je nato na drugo mesto zavihtel Kurent in tako na najlepši možni način izzval ekipo SRT, saj smo njihovega prvega člana Murna našli šele na šestem mestu. Tokrat je bil z nami tudi prvenstveni fotograf, ki se je vrnil iz ekspedicije po južni Gvineji. V svojega Mclarna je zmetal potrebno opremo in zaradi dodatnih kologramov zasedel zadnje mesto na štartni vrsti. Vse je bilo nared za zadnjo dirko prvenstva. Dirka naj bi trajala približno uro in deset minut, najbolj verjetna pa sta dva postanka v boksih. Pred dirko smo s strani Italijanskega opremljevalca elektronike dobili podatek, da bo premireno na dirki nova komunikacijska povezava med dirkači in boksi, ki naj bi olajšala postanke v boksih. Z zanimanjem bomo čakali na prve postanke. Gledalci so na nogah in luči so ugasnile. S štarta je najbolje potegnil Grebenc, katerega Ferrari je očitno dobil dodatno moč iz grl navijačev, vendar je sldnji pozabil, da se Tamburello več ne vozi na polno. Da bi preprečil trčenje z Rožičem je odvil v pesek in se iz njega izkopal, ko so bili ostali že mimo. Zmedo na štartu sta idealno izkoristila Ocvirk in Tuš, za njima pa se je oblikoval vlakec iz Audijev in roza Mclarnov. Videli smo nekaj krasnih prehitevanj, napako Eržena in driftanje po trafi s strani Tuša. Med prvimi se je v boksih znašel Kraner, katerega pa mehaniki kljub novi vrhunski aplikaciji niso slišali in je zato na stezo zapeljal brez menjave koles. Tako je v vodo padla tudi dobra ekipna uvrstitev in kar nekaj Tifosijev se je odločilo dirkališče zapustiti. Naslednja žrtev zdaj že izpostavljenega komunikacijskega šuma, kot smo po dirki dobili uradno razlago, je bil Kurent, ki je pred tem trdo držal drugo mesto. Tudi slednji je bokse zapustil v hlapih in svoj planiran postanek opavil krog kasneje. Po tem fiasku so se preostale ekipe odločile, da prestavijo v rezervni program in z ročnimi kretnjami na zidu štartne ravnine pokažejo dirkačem kdaj naj zapeljejo v bokse. Odlično predstavo je v drugem delu dirke pokazal Eržen, ki se je prebijal proti vrhu, hrbet sta mi ščitila oba timska kolega, za njim pa sta se udarila Dizla. Malo pred koncem dirke je prvo mesto trdo v rokah držal Rožič, pred Erženom in Erštejem. Za četrto mesto smo videli boj med Pavškom, Murnom in Kodermanom, ki se je končal v opisanem vrstnem redu. Za preostale Tifosije na tribunah je žarek veselja v cilj pripeljal Kraner z desetim mestom in prvenstvo je bilo končano. Na koncu sta se prvaku Rožiču na stopničkah pridružila Eršte in Glavač. Namesto manjkajočega Glavača smo na stopničke postavili kolo. Takoj za njimi pa so Eržen, Pavšek, Gantar, Kraner, Murn, Koderman, Ocvirk, Zupan, Panger, Kurent, Fujs, Tuš in še zadnji s točkami Fabijan. Grebenc je v tolažbo prejel Sovico Okico. V ekipnem seštevku se je na koncu za Dizel Race Team uvrstila ekipa SRT, tik za njo pa Snite Skire. Nehvaležno četrto mesto je pripadlo ekipi RRT, ki pa je osvojila enako število točk kot ekipa Rumenilo Racing na petem mestu. Sledijo one man band ekipe Borea Racing, ATS in Team MF. Po šestih mesecih in odpeljanih desetih dirkah smo tako prišli do zasluženega počitka. Volani si bodo za hip odpočili. Organizatorji bomo z zbranimi štartninami odšli na zaslužene počitnice na Debeli Rtič, kjer bomo gruntali kako naslednjo sezono narediti še boljšo in bolj napeto. V kolikor ste se ob branju novic zabavali in si želite tudi sami prekrižati prestavne ročice z najboljšimi dirkači v Sloveniji ste vabljeni, da se oglasite na portalu www.slo-racing-com in nas poiščete. Ne grizemo, samo radi svoje želje po bencinskih hlapih sproščamo na virtualen način. Pravi je za mnoge od nas predrag. Ob koncu se zahvaljujem še vsem, ki ste trpeli z nami, sodelovali, prispevali in ustvarjali še eno nepozabno sezono. Hvala in se vidimo na srečanju, ki bo letos bojda na Cookovih otokih.
  14. 14 points
    Evo da malo obudim moj Racing plac. Je doživel malo sprememb. Sej dosti ne igram ma,ko imam 5min cajta zelo rad kaj ustvarjam in to mi je največji užitek. Ko pogledaš končni izdelek in da še deluje kot mora. Malo slikc (se opravičujem zaradi fleša)
  15. 14 points
    Q: Poln upov se podam na pisto, grem nazaj v bokse da naložim setup, se podam spet, grem spet nazaj v bokse, da preverim bencin, zdaj pa zares... se zavrtim... zdaj pa zares zares. Odpeljem pomoje 2 hitra kroga, zastavica za zadnji krog se pokaže. Skočim v kopalnico, da nabašem stroj s perilom. R1: Hitro skočim nazaj, race timer se ne odšteva ampak dela obratno. Ugotovim, da sem zamudil štart. Histerično popizdim, pograbim H menjalnik in jezno zašaltam nekako v stilu 3-4-1-4-5-2, zravn recitiram jugoslovanski slovar psovk. Prevladuje "MARŠ U KURAC!". Med šaltanjem se menjalnik še sname z mize, ga privijem nazaj da se pocedi smola. Speljem s polnim gasom, da je v Fabijanov boks zmetalo količino asfalta, primerno za prekritje manjšega dvorišča. Po ravnini tišim, nakar vidim v ogledalu avto. Se umaknem na izletno cono, pustim, da grid grem mimo in se koloni priključim zadaj. Če smo že tu, bomo malo potrenirali. Poskušam uloviti zadnjega, kar mi uspe, nakar se podajam naprej in iz kroga v krog bolj lovim ritem. Kar nekaj jih prehitim, kar bi pomenilo točke, če nebi bil krog zadaj. "DA TI JEBEM MATER USTAŠKO!". R2: Žilice na obrazu že popokane, ekran popljuvan, švic mi smrdi bo BigMacu. Se že vidim v pikah s previdno vožnjo. Nekoliko slabši štart, a nič ne de. Prispemo v T1, grem na široko, da ja ne bo kaj narobe, a Fabijan sredi ceste rešuje rebuse in ga rahlo pritisnem od odzadaj. "PIZDA TI MATERINA!". Sreča ni bilo večje sile, se podajam naprej. Se prebijam do okolice 10-ga mesta, med drugim izognem množičnemu poboju iz izhodu lesma, super prehitevam, dokler se v vstopu v parabolico znajde Ocvirk, ki me izrine. Vokabularja mi zmanjka, začnem govoriti nesmisle in se peniti. Adijo pike si rečem in gledam, kako se vlakec pelje naprej, medtem ko se izkopavam iz peska. Lopato vržem v glavo najbližjemu italijanskemu maršalu. "TRST JE NAŠ!". Grem naprej, v daljini vidim obrise avtomobilov. Nisem siguren a je to fatamorgana, ker se mi že blede, ali je resnično še nekdo na dosegu. Piše se četrti krog. Rečem si, da imam dosti časa, da prilezem mimo. Vozim agresivno, delam napake. Nekje proti osmemu krogu vidim, da tako žal nebo šlo, saj sem na veliko izgubljal, zato začnem hiperventilirati. Sosedi so pomoje mislili da sem v visoki nosečnosti in imam popadke. Voda je že odtekla po hrbtu. Ulovim ritem, nasmiha se mi sreča in v desetem krogu mi uspe prehiteti 10-ga. Imel sem hitrejši tempo in se z njim nisem več obremenjeval. Spredaj v daljini Fujs. Imam še dva kroga, da si mogoče priborim deveto mesto! Dirkam že v takem deliriju, da verjamem, da sem Clint Eastwood na konju sredi arizone s šmajserjem, ki lovi mehiške zlikovce na snežnih saneh. Fokusiram in nanišanim Fujsa, se mu često približujem, vsak ovinek nekaj pridobim. Zasledovalcu sem izven dosega, fokus spredaj na novo žrtev. Izstop iz parabolike zelo soliden, v zanjem krogu bo šansa, če vzdržujem pritisk. Kar naenkrat se mi prikaže Fabijanova mat v erotičnemu perilu, za stotinko izgubim pozornost in že bremzam dvajset metrov prepozno. Tulim kot žival, ko me nese proti neizogibnemu trčenju. Fujsa umorim, sam sebi namenim "A*** U D***, P**** M******, N** M* J****, S* T* N* R**!", ga pustim naprej, in medtem zasledovalec že švigne mimo. Šanse za ponovno prehitevanje ni bilo, saj je bil avto v nekoliko slabšem stanju. Čez tri tedne bom namesto dirke raje pritisnil jajca na brusilnik, dau orglce u usta in špilau Willija Nelsona, ker bo to boljše porabljen čas.
  16. 14 points
    Zdravo! V lanskem šolskem letu smo trije sošolci in mentor dobili idejo, da bi lahko izdelali simulator vožnje, kot raziskovalno nalogo. Začeli smo raziskovati kako bi se to sploh naredilo in smo naleteli na simulator neke Češke ekipe (motion-sim.cz). S programom Solidworks smo narisali neko grobo obliko našega simulatorja, ki malce bazira na njihovem simulatorju, ampak je dovolj razlik, da ni kopija. Sami smo še naprej raziskovali kako bi podatke iz igre (v našem primeru LFS) prenesli na cilindre. Takrat smo odkrili program x-simulator^2 s katerim smo po nekaj minutah dobili podatke o silah iz igre. Naslednji problem je bil kako spraviti te številke na neko kontrolno ploščico, da bi nam vsaj utripale lučke in bi tako vedeli kako bi se naj cilinder premikal. Ker nam ploščica, ki smo jo izdelali že v prejšnjem letniku (kontrolna ploščica z atmel32 procesorjem) ni dala rezultatov smo naročili kontrolnio ploščo Velleman K8055n, ki že v osnovi kompatibilna s programom x-simulator. Ploščico smo sestavili (potrpežljiva ura spajkanja) in jo priključili na računalnik. Tukaj se je začela pustolovščina z programom x-simulator-profiler, kjer se nastavljajo vsi outputi za ploščico. Če imate čas si lahko preberete celotno raziskovalno nalogo iz lanskega leta, ki opisuje kako smo začeli raziskovati pa do delovanja ploščice tukaj: http://mladiraziskov...281_1153_6_.pdf Pri predstavitvah raziskovalne naloge nismo poželi preveč zanimanja zato se je naš mentor sam odpravil iskat kakšnega sponzorja za material. Na veliko srečo je našel sponzorja, ki nam je dal 3 pnevmatske cilindre in pripadajočo opremo (ventili, dušilke) in še drugega sponzorja, ki nam je priskrbel pravi dirkalni sedež (QSP Drift), ki pa je malce ozek za normalnega "deda" in bomo verjetno dobili po meri narejen sedež iz poliestra. Sedaj pa na bistvo (izdelava ogrodja). Celotno zadevo izdelujemo na Medpodjetniško Izobraževalnem Centru (MIC) v Velenju v veliki delavnici našega somentorja. Dobimo se vsak torek od 12. do 14. ure, kar pomeni, da stvari napredujejo bolj počasi. Ogrodje smo dokončno narisali s programom Solidworks v začetku septembra s pomočjo somentorja in že isti dan začeli rezati železo za podstavek simulatorja. Podstavek je izdelan iz kvadratnih železnih cevi 60×40mm in ima obliko črke Y z dodanima krakoma na spodnjem delu. Ko smo 2 tedna kasneje podtsavek dokončno izdelali smo narisali še ogrodje in začeli rezati železo. Ogrodje je bilo sestavljeno po približno 3 tednih (6+ ur dela) Ko smo naslednji teden na ogrodje privarili še nosilce za cilindre smo celotno ogrodje prepustili cilindrom in hitro ugotovili, da sami cilindri ne bodo zmožni držanja ogrodja, saj bi nam zaradi dinamičnega premikanja hitro zvilo nosilce cilindrov. Zato smo vsak cilinder od strani zavarovalu z U profilom, ki preprečuje, da bi se cilinder nagibal v levo ali desno. Tukaj se je delo na ogrodju ustavilo, saj je sedaj stvar funkcionalna, a moramo cilindre nekako povezati z dogajanjem v igri. Povezava si sledi takole: LFS > X-simulator > Velleman K8055n kontrolna plošča > tranzistorska plošča, ki ojači signal na 24V za ventile > ventili > dušilke > cilindri Vso elektroniko smo zato spravili v elektro omarico, a je še vse potrebno zvezati. Ravno ta vikend pa smo usposobili mentorjev stari računalnik (Pentium 4, 1GB RAM, Radeon 9250) in volan (Microsoft Sidewinder FFB wheel-gameport) kar mi je vzelo precej časa in predvsem živcev. Tole je "na kratko" vse kar smo dosedaj uspeli izdelati, če pa bo dovolj zanimanja pa bom tole temo posodabljal vsaj 1x tedensko in poročal kako stvari tečejo. Ko bodo slike prefiltrirane bom dodal še link do albuma slik na dropboxu. Lep pozdrav! P.S. Komentarji/pohvale/kritike so močno zaželjene
  17. 14 points
    40 let. Poročen 12 let, hčerka 2.5, sin 5.5 let. Od nekdaj se rad igram in geekam, ko sem naredil hišo imam dedicated sobo za vse mogoče. Poleg novih konzol zbiram stare konzole in računalnike in v vseh letih se je nabralo že marsikaj. Gamig comp je kar topshit, GTX690, 16GB, 3 X SSD Intel, I7-3770K, 2 x NAS 16TB, G27 z Fanatec RennSport Wheel Stand......težava je prosti čas, ki ga imam kronično premalo.............forum berem večkrat dnevno, dobra ekipa ste in pogovori so na nivoju in ni trolanja, sam žal ne morem biti dosti aktiven, ampak nič ne de. Sem tudi malo videofil geek, ne gledam dosti, kar pa uspem, pa rad vidim da se sliši in vidi lepo Morda še to, Formulo 1 spremljam "od pamtiveka", sem imel tudi srečo, da sem bil na kar nekaj dirkah (Imola, Monza...) od sredine 80 do konca 90 let, tako, da sem za moje pojme ujel zlato dobo kalibrov tipa Senna, Prost, Mansell in drugi tiči. Dan danes mi je žal, ker steze postajajo klinične, prevarne in razni prepotentni objekti ob stezi v Aziji in drugod, preveč denarja, premalo jajc. Še kar bistvena informacija, v danem momentu igram rfactor2, netkar pro, iracing (mi poteče kmalu in ne bom podaljšal), F1 2012, project CARS, GT5, Forza4. Sem zgolj povprečen voznik, ampak tako pač je,nekdo more krojiti rep lestvic - sem vedno prvi v koloni, v peteklosti pa sem igral GPL, GP4,3,2 in 1 na AMIGA 500, Nascar2003, GT1,2,3,4 pa še kaj seveda. Za rfactor2 in netkar pro imam postavljen server SLOVENIJA, je dedicated, tako da je predvidoma UP večji del časa. Gor teče še teamspeak3 če kdo rabi.Je na kolokaciji pri provajderju in ne doma fyi.
  18. 13 points
    Okayama je zrihtana in je vam na voljo tukaj. Povejte svoje mnenje, da vidm kaj mi je uspelo narediti v 9 mesecih.
  19. 13 points
  20. 13 points
    Lep pozdrav fantje. Imam nekaj novega za pokazat. Nova proga v izdelavi:
  21. 13 points
    Po težki dirki na Zelenm peklu, kjer smo dobili tudi prvaka serije, so dirkači odpotovali na povsem drug konec Evrope. Tja, kjer jih je že čakala toplejša klima, morje in pa najhitrejši dirkalniki Formule 1. Odpravili smo se v Barcelono! Tam nas je pričakala domača predstavnica rumenega tiska, z zabavnim imenom Carmen Elizabeth Juanita Costa-Brava Cortez. Prikupna Španka je hitro ugotovila, da so dirkači serije po naporni dirki utrujeni in željni zabave. Zato je organizirala popoldansko druženje na plažah Barcelone. S seboj je pripeljala še nekaj prijateljic in zabava se je začela. Na začetku so dirkači leno poležavali na soncu, srkali koktejle in navezovali stike z okolico. Proti popoldnevu pa je bilo ležanja dovolj, ko je Zupan našel kanglico in Fujs lopatko. Takrat se je začela misija, kdo izdela večji grad iz mivke. Pesek je letel levo in desno, ko so iz nič začele nastajati veličastne skulpture. Kup peska okli ekipe RRT je tako kmalu začel dobivati obliko pravljičnega gradu. Povsem v drugo smer je krenil Fabijan, ki si je za model vzel kar Carmen in jo izdolbel v naravni velikosti. V drugo smer so krenili v ekipi Snitih Skir. Pobje so si na obali sposodili par skuterjev in že se je odvijala dirka med čolni prestrašenih ribičev v zalivu. Zabava se je zvečer s plaže preselila do prvih lokalov ob plaži, kjer so dirkači sprostili svoje zavore in si dali duška po dolgi in naporni sezoni. V lokalu EL Toro, je bil postavljen mehanski bik in kaj hitro so padle prve stave, kdo bo na njem zdržal najdlje. V finale sta prišla Kraner in Eržen, kdo je zmagal pa je zaradi lukenj v spominu težko povedati. Ravno tako je naslednji dan neznano kam izginila Carmen, se je pa pojavil srednje velik tiger, ki je razgrajal po glavah dirkačev. Ob prihodu na stezo Cicuit de Catalunya smo opazili, da se iz nje ravno poslavljajo dirkalniki formule 1, ki so tukaj opravljali zadnje teste pred sezono. Ob tem smo opazili zadovoljne obraze v Ferrarijevi ekipi in kisle pri Mclarnovi. Bojda je pri slednjih nek problem z japonskim dobaviteljem kosilnic. Kdo bi vedel. Tik pred začetkom kvalifikacij smo opazili, da so v ekipi Dizel preko leteče pošte prejeli nov diferencial. Mehaniki so poskrbeli za nebolečo menjavo in že so se kvalifikacije začele. Sonce je dobesedno topilo asfalt, ki je pri 44 stopinjah terjal strategijo nežnega pristopa do proge. Najbolj nežen se je na koncu izkazal Rožič, ki je ometel s konkurenco. Drugo uvrščenega Ocvirka in Kranerja na desetem mestu pa je ločilo zgolj tri desetinke! Kar je pričalo o tem, da so dirkači do sedaj že dodobra spoznali svoje zverine in iz njih na vsaki progi vlekli zadnje atome moči. Presenetljivo slabo se je na kvalifikacijah odrezal Lamborghini, saj je edino Glavač uspel priti na peto mesto, ostala mesta pa so si razdelili Audiji in Mclarni. Pa pravijo, da so Mclarni počasni.. Pred prvo dirko je bila proga že razbeljena in nekateri so stavili na trde, večinoma pa je na štartu čakala z mehkimi. Gumami, da ne bo pomote. Ob ugasnjenih rdečih lučeh se je ponovno pojavila Carmen, rahlo skuštrana in dejala, da ima dobre informacije, da bo druga dirka verjetno v oblačnem, če ne celo deževnem vremenu. Čudno smo jo pogledali, kaj ne ve, da je za vreme zadolženo italijansko podjetje, ki za dež ne mara?! No, zaradi Carmen in njenih dolgih nog smo zamudili štart, saj so dirkači medtem že v drugem krogu. Nekoliko slabše je s štarta krenil Fujs, kar so izkoristili Pavšek, Glavač in Eršte. V tretjem zavoju drugega kroga pa je prvič počilo. Glavač je vzel drugačno linijo kot Pavšek, prišlo je do rahlega dotika, vendar zaradi italijanske barve na obeh dirkalnikih je oba dirkalnika odbilo, kot bi bili pink ponk žogici. Glavač se je ob tem obrnil in s seboj pobral še Eržena, slednji pa še nekaj preostalih dirkačev in žur v boksih se je začel. Nekje v tej zmedi je na hiter postanek prišel tudi Kraner in že ga ni bilo več. Če nebi imeli vrhunskih italijanskih kamer, ki snemajo v počasnem posnetku, tega nebi videli. V osmem krogu smo ob koncu zadnje ravnine videli ponesrečeno pospeševanje Ocvirka, ki je naredil pirueto za svojo Katko, spustil mimo Pavška in Eršteja in se pognal naprej. Povsem na vrhu je svojo dirko vozil Rožič, nekje bolj zadaj pa Glavač, Murn in Grebenc. Trijo adijo so jih poimenovali domači navijači in vzklikali vsakič, ko so se pripeljali mimo. Medtem je Eršte prišel vštric s Pavškom, vendar mu je slednji dal le avtogram in se odpeljal naprej. Oba sta očitno računala na hiter postanek, ki je sledil, vendar sta iz enačbe izpustila Kranerja, ki se je po postanku obeh, znašel pred njima. Na koncu prve dirke je tako slavil Rožič pred Kranerjem in Pavškom. Ekipa Dizel je bila na pragu osvojitve ekipnega naslova. Pred začetkom druge dirke je dirkališče prekril večji teman oblak in že smo se zbali, da se bodo uresničile grožnje po dežju. Ekipe namreč niso imele s seboj dežnih gum, zato so nekateri že začeli z noži lastnoročno rezljati kanale v soft gume. No izkazalo se je, da dežja ne bo, so se pa temperature na asfaltu znižale. Po ugasnjenih rdečih lučeh, bi lahko rekli, da se je ponovila zgodba iz prve dirke. Po neuspeli obrambi drugega mesta, je Kraner spet hitro smuknil v bokse in nato tolkel hitre kroge, kot Muhammad Ali svoje nasprotnike. Spredaj sta Mclarna Dizlove ekipe narekovala svoj ritem in skrbela, da so se tretjemu članu ekipe, duhovnemu vodji, kotički ustnic širili v čedalje večji nasmeh. V tretjem krogu se zaradi nesporazuma pri merjenju širine bicepsov udarita Fujs in Panger. Krajšo potegne Fujs, ki z modricami na svojem dirkalniku konča dirko in si raje privošči eno hladno Sangrio. Nekaj kasneje so pri ekipi SRT ugotovili, da trenutne temperature zelo ugodno vplivajo na Audija in so se pognali v dir za tistimi pred njimi. Eržen je postajal čedalje večji v vzvratnem ogledalu Pavška, sledil mu je Eršte. Murn je po ponesrečenem štartu priletel v gnečo, ki so jo ustvarili Grebenc, Kurent in Tuš, jo izkoristil in na koncu iztržil zadnjo točko za deseto mesto. Kdo je zakuhal zmedo v zgoraj omenjeni skupini in bi si zaslužil kakšno okoli blatnika, o tem se še danes odločajo komisarji. Ob koncu je tako gladko zmago pobral Rožič, spet je med oba Mclarna skočil Kraner, četrti pa je bil Eršte. Dobili smo tudi drugo odločitev in sicer ekipnega prvaka, kar je postala ekipa Dizel Race Team. Kodermana smo še dolgo zalivali s šampanjcem, kaj se je zgodilo po tem, pa izvemo čez štirinajst dni v Imoli.
  22. 13 points
    Hitro sta minila dva tedna in dirkače v seriji GT3 so že nestrpno pričakovali v Ardenih. Glede na to, da je proga Spa Francorchamps pri dirkačih izjemno priljubljena smo s seboj prinesli zvrhan kup robčkov, v katere si bomo brisali sline. Če komu omenimo Eau Rouge in ima slednji vsaj kapljico bencina v krvi, bo iz prve izstrelil, da je to najbolj znamenita kombinacija zavojev polek Corkscrewa v Laguni. Kdor ga je včasih prevozil s polnim plinom, ta je veljal za pravega moškega, pred katerim so se noge zatresle marsikateri dami. Naj navržemo še tole, da je v zgodovini proge največ zmag v formuli 1, na tem dirkališču osvojil Mclaren in da je v omenjenem zavoju izgubil življenje, eden izmed najboljših Nemških dirkačev v zgodovini, Stefan Bellof... Zato smo odšli v njihove bokse in povprašali fante, kakšen je občutek, ko se zapodijo preko Rdečega potoka, kar v prevodu pomeni Eau Rouge. Dobili smo takle opis. Klanec, ki vodi proti vrhu Eaur Roga ima 18 % nagib. Pri približevanju zavoju se proga ves čas spušča in na najnižji točki sledi zavoj v levo. Slednjega je najbolje odpeljati čim bližje levemu robu, saj ko nastane kompresija in se proga prelomi navzgor in v desno, vam želodec zabije nekam v petne žile, ob tem pa je potrebno avto zaviti proti robniku na desni strani desnega zavoja. Ob tem vas volan vpraša koliko desca ste v rokah, saj se servo izgubi nekje v centrifugi, ki je zagrabila avto. Po uspešnem krmarjenju ob robu desnega ovinka, je potrebno najti samo še izvoz, kar je glede nato, da se vrha klanca ne vidi in je pred vami zgolj nebo, vsaj v prvih krogih loterija. Če vam uspe, ste prišli skozi Eau Rougea na ravnino Kemmel s trdim in polnim egom, drugače pa za vami že opleta rumena zastava. Kdor se hvali, da je sprva odpeljal na polno omenjeni zavoj laže, ali pa ga je odpeljal s kolesom. Glede nato, da se skozi zavoj dvignemo za dobrih 40 metrov, kar je podobno, kot bi se v treh sekundah zapeljali na 12 nadstropno stavbo, je verjetno res najbolj vzemirljiv zavoj na dirkališčih sveta. Pa bodi dovolj o enem zavoju, poglejmo če so ekipe pripravile kakšne novosti pred dirko v Belgiji. Glede nato, da je bila pred nami dvo in pol urna dirka bi pričakovali več treninga, vendar je dirkališče cel teden samevalo. Najprej smo zavili do ekipe Rumenilo Racing, saj je bil prav Marko zmagovalec prve vztrajnostne dirke. Tokrat smo našli dirkača poklapana v kotu garaže, kjer sta si ogledovala zadnji del dirkalnika. Nikakor nista mogla verjeti, da so jima iz Italije poslali manjšega izmed dve različih posod za gorivo. Marko je pihal od jeze, Gašper pa je prelagal kos plastike iz roke v roko in klel nesposobne lahe. Nismo hoteli motiti njune simbioze, zato smo odšli do ekipe SRT, do zmagovalca zadnje dirke Mihe. Slednji je dejal, da imajo težave v ekipi, saj je na poti v Belgijo iztiril tovorni vlak in se je pri tem ena šasija njihovega dirkalnika tako poškodvoala, da bodo na dirki nastopili zgolj z dvema dirkačema. O sedežu ravno sedaj odloča partija gumitvista. Najslabše kaže Matjažu, ki ni »zvozil« pipi duge čarape… Šli smo mimo garaže ekipe Borea, ki je zopet samevala, zato smo odšli naprej do Team MF. Miha je bil prešerne volje, končno je dobil nov fotoaparat iz dežele vzhajajočega sonca in že cel dan pritiskal malega oneja vse naokrog. Tudi mi smo bili veseli, da smo ga ponovno srečali med dirkači in mu zaželeli veliko dobrih posnetkov. Ob robu boksov smo srečali še člane ekip Snitih Skir in Dizel Teama, ki so se prepirali o čem drugem, kot o najvišji hitrosti in porabi goriva na meter. Da bi zadevi prišli do dna, so organizirlai tekmovanje v polaganju rok. Zmagovalec bo dobil brezplačno masažo in bolečo roko skozi dirko. Prišli so do zaključka, da ne vedo o čem blebetajo in se skupno odpravili v bližnji bife, kjer jih ni bilo na spregled vse do poznih večernih ur. Na dan dirke se je vse spremenilo, že zarana je ropotalo po stezi, napake skozi Eau Rouge so bile vedno redkejše in hitri časi so padali, kot piščanci v Pivki. Pred nami so bile že kvalifikacije, v katerih ne bo prostora za napake, saj je krog dolg. Sprva na vrhu ni bilo presenečenj. Rožič je kaj kmalu postavil lestvico, ki jo bodo ostali morali preskočiti, vendar se je poznalo da je imel njegov Mclaren v prtljažniku že dva žaklja cementa. Bili smo na polovici, ko se je na vrh prebil Marko s Ferrarijem in med navijači je zasijal žarek upanja, da bo njihov poskočni konjič spet v vrhu. Na sredini lestvice se je vnelo mesarsko klanje, saj bi razlike lahko rezal z britvijo, tako majhne so bile. Do konca je bilo še nekaj minut, ko je Markota preskočil Miha in na vrh postavil Audija. V izdihljajih kvalifikacij pa je Pavšek s super krogom, svojega Mclarna postavil na pravo mesto, ter tako osvojil svoj prvi pole v sezoni. Da bo dirka napeta se je videlo že po koncu kvalifikacij, saj je prvih deset dirkačev ločila zgolj sekunda. Pripravljeni smo strmeli na štart, ko so ugasnile zelene luči in so se dirkači pognali s štarta. Tokrat zapletov do prvega zavoja ni bilo, se je pa začelo v Eau Rougu, kjer so neogrete gume terjale, da sta se na vrh prebila Eršte in Rožič, sledila sta jima Pavšek in Glavač. Največ je izgubil Gantar, ki je padel na začelje, zmedo pa sta odlično izkoristila Eržen in Fujs, ki sta skočila na sredino lestvice. V tretjem korgu je počilo med Kodermanom in Grebencem, ob tem jo je slabše odnesel Ferrari, ki je s počeno sprednjo desno osovino komaj pripeljal do boksov. Mehaniki so bili ravno sredi partije Dame, zato je Gašper sam zamenjal poškodvani del in že oddirjal nazaj na stezo. Niti krog še ni bil mimo, ko je na izlitem olju Ferrarija zadnji del odneslo Pavšku, ki je nato spektakularno parkiral v zid ob stari avtobusni postaji. Na hitro je skočil iz avta spraznil tubo Neostika v sprednji odbijač in že je bil nazaj na stezi. Ogromno težav je imel tudi Berden, kateremu je nagajal GPS in je ves čas iskal idealno pot nazaj na progo. Sledili so prvi postanki, kjer so pri ekipah z Mclarnovimi dirkalniki ugotovili, da bo potrebno še precej dela, da bodo nadoknadili razliko, ki so jo pri svojih postankih pridobili ekipe z dirkalniki Lamborghinijev in Audijev. Enostavno so Angleži prefini in za oblačenje rokavičk, postiljanje prtičkov, pravilno prijemanje pištol v roke, na takih dirkah res ni časa. Po radiu smo slišali kar nekaj negodovanja s strani dirkačev, da jih v bližnji prihodnosti čaka nekajdnevno urjenje na Kamčatki. V nadaljevanju smo spremljali dokaj miren srednji del dirke, verjetno je bila posledica tudi ta, da je komisar dirke Dirk Van Schnitzel večini dirkačev že izrekel zadnje opozorilo pred kaznijo. Do konca pa še 40 krogov!! Smo pa v srednjem delu dirke bili priča simultanki Gantarja, ki je svojo Snito Skiro vozil kot v transu in pridobival mesto za mestom. Na vrhu so se medtem prvi trije vozili znotraj sekunde in spravljali v delirij navijače ob progi. Očitno so tudi delavci ob progi zaspali, saj ni nihče očistil olja in na isti luži je spodneslo še Kranerja, ki je ob tem poziral Fabijanu, kako se striže trava pri vhodu v ciljno ravnino. Hujših posledic za avto ni bilo, je pa Marko izgubil precej časa in dodobra skuril gume. Takoj po drugih postankih smo videli verjetno najbolj drzno prehitevanje na stezi, ko sta v paru skozi rdeči potok letela Tuš in Koderman. Mi smo zamižali, saj takih pritiskov ne prenesemo. Do tretjih postnkov v boksu še vedno ni bilo ničesar odločenega. Vrh so še vedno krojili isti dirkači, le da je po postankih Glavač ukanil Rožiča in si je na radar vzel Eršteja. Bolj se je bližal konec dirke, bolj so Lamborghiniji peli svojo himno. Rekordi krogov so se vrstili in Italijanke ob progi so že postavljale šotore. Nekaj krogov pred koncem smo spremljali še super troboj med Tušem, Ocvirkom in Kodermanom. Slednja sta rešila čast Mclarna in ugnala Lambota v kozji rog. Iz istih razlogov so se udarili še Grebenc, Kurent in Zupan in še vedno nismo prejeli uradnega vrstnega reda, ki bi nam razjasnil, kdo je prvi porinil svoj odbijač čez ciljno črto. Vemo pa kdo je zmagal in to je bil drugič zapored Eršte, pred Glavačem in Rožičem. Tudi ob koncu, po dveh urah in pol sta prve tri ločili zgolj dve sekundi!! Na zmagovalnem odru je bilo prešerno, šampanjec je tekel v potokih, mi pa smo dobili novega izzivalca v boju za končni naslov prvaka. Kdo je imel torej največje, uganite sami. Se vidimo v Avstriji!
  23. 13 points
    Evo mal akcije Pa ne poslušat te videje z zvočniki od telefoninčkov,k se zgubi vs čar
  24. 13 points
    Zdravo fantje, je bil že čas da se končno oglasim tukaj. Najprej malce opravičila, ker bi se moral že prej, vendar so bili zadnji meseci kar precej adrenalinski in prelomni, tako da bom zdaj probal mal popraviti vtis če bo možno Ja en par vas me je že našlo prek iracinga, ki me zadnje čase kar precej zaposluje. Po eni strani tam dirkam že nekaj let, trenutno sem v tekmovanju WCS prek ameriškega moštva TNT -racing, po drugi strani sem pa že nekaj časa eden izmed ponudnikov OSW kompletov za področje EU. Vse se je začelo nekje jeseni lansko leto ko sem si uspešno sestavil in preizkusil svoj OSW sistem. Imam kar solidne izkušnje na elektro področju, tako da sestava niti ni bila tak podvig, vendar je bilo precej zamudno napraskati vse potrebne informacije, ter dobiti ves material in potem lično spraviti vse skupaj. Takoj ko sem videl, kako revolucionarno to deluje ter predvsem kako te komplete sestavljajo drugi za precej večji denar, sem se odločil da nabavim material še za nekaj kompletov, sestavim tako kot je treba, ter ponudim na forumu. Zraven sem aktiviral še mal žlahte, ki delajo na CNC mašineriji v svojem podjetju, da smo skupaj optimalno pripravili vse potrebne dodatke pri sestavi optimalno in prišel je dan D Tisto kar je potem sledilo je presenetilo tudi mene, vsi kompleti kar sem jih imel - so šli isti večer, vsemu temu pa je sledilo deževanje prednaročil iz raznih držav predvsem Španije, Finske, Italije in Nemčije. Tako da si lahko predstavljate kako naporni so bili zadnji meseci. Zdaj, hvalabogu, so se stvari normalizirale tako da lahko jemljem naročila sproti, ker imam ves material ali komponente ki jih rabim več ali manj na zalogi. V vmesnem času sem uspel podpisati pogodbo za uradno zastopstvo z Granite Devices (finsko podjetje ki dobavlja servo elektroniko) ter zastopstvo na področju EU - za Mige motorje. Prva pomeni kar dosti, ker bom na račun te pogodbe lahko tudi naprej uradno ponujal in dajal podporo za vse kar je novo na OSW področju vključno z SimuCUBE matično ploščo. Za Mige pa pomeni samo to, da me kitajci malo bolj resno vzamejo, če kaj naročim v večji količini. Ok, za tiste ki jih to malo bolj zanima, predlagam da kar tu napiše kakšno vprašanje, pa bomo skupaj podebatirali. Nekaj kompletov imam tudi na zalogi, če bo kakšna nuja. Tule je še moja sveža webstran, kjer lahko vidite nekaj slikc, kako kompleti zgledajo: http://www.simracingbay.com Webshop naj bi bil polno funkcionalen konec naslednjega tedna, bo pa še precej posodobitev na strani v bližnji prihodnosti. Zraven tule prilagam še par dodatnih slikc, kjer se vidi tudi notranjost sestave za obe varianti servo elektronike: Ioni ter Argon. Se oglasim, pa še kaj napišem, toliko zaenkrat da ne bo predolgo. Uživajte in LP, Tomo
  25. 13 points
    Evo po prodaji g27 prejšnji mesec sem kupu Thrustmaster 500rs, shifter th8a in ta teden sem dobil še alcantaro volanski obroč...450€ volan in 160€ shifter in 180€ alcantara...in še poštnina slabe 20€...naložba vrednega svojega denarja, upam sam da nič ne crkne. Namen mam še buttkicker kupit, al pa kak diy project glede tega da mi mal prostato pretrese in mi ne bo potrebno Erženu na mesečne preglede več
  26. 13 points
  27. 13 points
  28. 13 points
    Točkovanje posameznikov Ekipno točkovanje
  29. 13 points
  30. 13 points
  31. 13 points
    V ponedeljek se je tudi uradno pričela nova sezona prvenstva Formule 1 v ligi SloRacing. Le to je z zmago najbolje pričel Gregor Vodičar, ki je s svojim Red Bull Renaultom uspel ugnati oba dirkača Mclaren Mercedesa, Andreja Trošta in Adrijana Rihterja. V nadaljevanju novice si preberite vse zanimivosti, ki so se dogajale med dirko, opravili pa smo tudi zanimiv intervju z Grego Balažicem, sicer voznikom Williamsa. Rezultati - Avstralija 2012 Pričetek sezone vnovič v Avstraliji. Ker v Bahrajnu še vedno vladajo nemiri je primat prve dirke sezone znova prevzela klasična 5,3 km dolga steza v avstralskem Melbournu. Proga, ki je med vozniki priljubljena velja za zelo specifično, obdajajo pa jo številni srednje hitri ovinki, ter kratke ravnine. Dirkališče sicer velja za pol-ulično, saj ga obdaja tik ob stezi postavljeno zidovje, ker pa steza vendarle vsebuje številne izletne (peščene) cone to vendarle ni povsem ulična proga. Le to si je po nekaterih izjavah dirkačev izjemno lahko zapomniti, kar pa še ne pomeni, da jo je tudi lahko voziti, saj je izjemno težko narediti krog brez napake. Kvalifikacije minile z bizarno majhnimi razlikami, najuspešnejši Kralj. Že na prvi preizkušnji sezone smo bili priča enih najbolj zanimivih kvalifikacijskih preizkušenj v ligi. Že v prvem delu, v katerem je Andrej Trošt s svojim rekordnim dosežkom, dosegel najboljši čas, je prvih 11 dirkačev končalo znotraj ene sekunde. Tako nekoliko presenetljivo ni bilo prostora v najboljši deseterici za Denisa Perdigala in Jankota Glavača, povsem pa je razočaral Silvo Kunčič v drugem Lotusu, ki ni uspel odvoziti pravega kroga. Drugi 5 minutni del hitrostne preizkušnje ni minil nič manj srhljivo, kvečjemu lahko rečemo, da je bilo vse skupaj še bolj napeto. Z izjemo Grege Balažica, kateremu pa tako ali tako krog ni uspel, je vseh devet preostalih dirkačev končalo v razmaku manjšem od pol sekunde. Prva četverica je bila med seboj oddaljena celo manj kot desetinko sekunde, igro tisočink pa je pričakovano vendarle dobil Vedran Kralj. Dirkač Ferrarija je odlično kvalifikacijsko formo kazal že na treningih, zabeležil pa je tudi rekordni čas v Melbournu. Tik za njim so si mesta od dve do štiri razdelili Nejc Janovljak, Andrej Trošt in Gregor Vodičar, našteti trojici pa so sledili še Domen Kunič, Luka Bedenik, Adrijan Rihter, Marcel Borak, Marin Čolak in že prej omenjeni Balažic. Odličen štart Janovljaka. Z druge pozicije je dirko sanjsko pričel dirkač Mercedesa Nejc Janovljak, ki je uspel ugnati in zadržati za seboj Vedrana Kralja. Zelo dobro je s petega mesta potegnil tudi Kunič, ki je napredoval na tretje, Mclarna pa sta se razvrstila na pozicijah štiri in pet. Trošt pred Rihterjem, potem ko mu je slednji v moštvenem duhu brez večjega upiranja prepustil mesto pod stopničkami. Napredoval je tudi Borak, ki se je povzpel na šesto mesto pred Gregorja Vodičarja, ki tokrat ni imel pretirano veliko sreče v gneči prvih zavojev. V prvem zavoju sicer nismo videli nesreč, le Čolak in Mrhar sta svoje dirkalnike popeljala na travo. Je pa bilo prvo večje trčenje že v tretjem zavoju na dirki, potem ko je Marin prepozno zaviral in trčil v bok Luke Bedenika, ki mu tokrat ni šlo prav nič od rok, saj je po vsej smoli, ki ga je doletela v prvem krogu, uspel osvojiti le eno točko. V uvodnem krogu dirke se je dogodil še en incident, Sandi Mrhar je namreč zadel v zadek Lotusa, ki pripada Silvotu Kunčiču, le ta pa je imel tokrat toliko težav s tehniko, da je odstopil. Kaos v osmem krogu dirke. Še pred vso dramo je sprva Trošt prehitel Kuniča, Vodičar pa Boraka, ki se je zavrtel in nazadoval na deseto mesto. Nato pa je sledil že omenjeni osmi krog v katerem je Kralj neuspešno napadel takrat vodilnega Janovljaka in trk je bil neizbežen. Oba dirkača sta se zavrtela, mimo njiju pa so švignili Trošt, Rihter, Kunič in Vodičar. Nastala situacija je bila voda na mlin Gregorju Vodičarju, ki je tako nadoknadil zaostanek 3 sekund za vodilnimi, prav tako pa je bil na taktiki enega postanka v boksih, medtem ko z izjemo Kralja, ostali na taktiki treh postankov. Kralj in Janovljak sta v nastalem incidentu izgubila kar nekaj dragocenih sekund, pojavila pa sta se tik pred Perdigalom in Balažicem, ki sta bila bitko za sedmo mesto. Kaos številka dve v sedemnajstem krogu dirke. Po prvih postankih v boksih so bili vodilni dirkači znova zelo blizu med seboj, najboljše karte pa je takrat držal Gregor Vodičar. Za njim sta se za drugo mesto borila Andrej Trošt in Vedran Kralj, med njiju pa se je vmešal kar Marin Čolak, ki je tokrat očitno živel v svojem svetu. Ignoriranje modrih zastav je Trošta povsem dekoncentriralo in sledilo je bližnje srečanje z ogrado. Kot, da težav za moštvo Mclaren že ni bilo dovolj, je trdoto zaščitnih gum občutil tudi Rihter, ki je vozil tik za svojim moštvenim kolegom in se mu je z mukami izognil, vendar pa ob tem prepozno zaviral v sledeči levi ovinek in incident je bil neizbežen. Tako sta Mclarna v tem krogu izgubila številne sekunde, ki bi lahko na koncu dirke prinesle tudi drugačen rezultat dirke. Čolak edina črna pika sicer razburljive dirke. Marinu debi v prvenstvu Formule 1 ni najbolje uspel. Dejstvo je, da hitrost ima, vendar pa je zelo razočaral z ignoriranjem modrih zastav, kjer so bili prikrajšani predvsem Trošt, Kralj in Kunič. Slednji je moral opraviti še kazen vožnje skozi bokse, potem ko je pri postanku vozil prehitro skozi le te. Čolak je medtem že bil deležen velike kazni s strani sodnikov, dirkače pa le ti naprošajo, da se izogibate takim incidentom. Velik boj tudi za manjše število točk. Po vseh nastalih težavah je mladi Kunič nazadoval na mesta, ki dirkačem nudijo manjšo bero točk, do konca dirke pa uspel dobiti dvoboj za šesto mesto z tokrat zelo solidnim Borakom. Šesta pozicija sicer ni bila tokrat usodna njegovemu moštvenemu kolegu, Grega je namreč v zadnjem krogu storil napako in nazadoval za tri dragocena mesta. Njegov največji konkurent na stezi, Perdigal je tako kot Glavač imel povsem polomljeno dirko, poleg zgrešene taktike mu je na koncu celo zmanjkalo goriva. Odstopil je le krog pred ciljem. Točke za osmo mesto je osvojil še Podboj s povprečno predstavo, zadnje mesto ki še prinaša točke pa je osvojil Luka Bedenik v Caterhamu. Vodičar ubranil prednost pred Mclarnoma. Voznika Mclarna sta po nastalih incidentih z odlično vožnjo in solidno taktiko le uspela napredovati po lestvici navzgor, kljub vsemu pa je zmanjkalo časa, da bi ulovila in resneje ogrozila starejšega izmed bratov Vodičar, ki je suvereno izkoristil kar mu je bilo med dirko podarjeno in več kot zasluženo zmagal! Dvoboj angleških srebrnih puščic je dobil izkušenejši Trošt, ki tudi tokrat ostaja prvi nasprotnik Gregorja Vodičarja v boju za glavno titulo. Da bo boj še bolj zanimiv si je dirkač s številko štiri na svojem dirkalniku že omislil boljšo verzijo volana, saj je dobrega starega momota zamenjal z volanom G27. Na nehvaležnem četrtem mestu je dirko končal Janovljak, Kralj pa je bil peti. Že ta ponedeljek sledi dirka v Sepangu, ki je enostavno ne smete zamuditi. Grega Balažic - Williams - #19 - Q&A Q: Na prvi veliki nagradi sezone ste osvojili le deveto mesto. Prav gotovo ste si obetali več, mar ne? GB: Obetal sem si precej več, a na koncu odšel praznih rok. V svojem zadnjem kvalifikacijskem poizkusu sem bil v odličnem krogu vse do konca drugega sektorja, kjer sem imel celo boljši čas od kasnejšega dobitnika pole positiona. Kot, da minimalna prednost ni bila dovolj in bi tretji sektor prevozil nekoliko bolj rezervirano, sem v hitri šikani hotel nekoliko preveč in sledilo je vrtenje, dober kvalifikacijski čas pa je šel po zlu. Na zadnjem prostem treningu smo z ekipo našli prave nastavitve za dirko, kjer bi se lahko brez večjih težav boril za najvišja mesta, ampak na dirki sem se povsem zapustil. Q: Kje tiči vzrok za takšne predstave, ko vam na uradnih dirkah le te ne uspevajo tako kot na treningih? GB: Razlog je samo en, imenuje pa se psiha. Z osebnim terapevtom že kar nekaj časa iščeva rešitev za nastalo težavo, a še vedno brez uspeha. Q: Po dveh sezonah premora se je v prvenstvo Formule 1 vrnil vaš velik prijatelj pa tudi največji konkurent na stezi, Denis Perdigal. Je zaradi tega želja po uspehu še večja? GB: Vsekakor. Za njega lahko rečem, da on meni na dirkah pomeni podobno kot mnogim Michael Schumacher v realni F1. V prejšnih letih sva dosegla nekaj fantastičnih in nepozabnih dirk. Želja po uspehu je še večja, saj je on najhitrejši dirkač na listi, hkrati pa drug za drugega veva kje so meje med nama, ko se srečava skupaj na stezi. Q: Kakšna so torej vaša pričakovanja za nadaljevanje sezone? GB: Ponavadi bi na taka vprašanja odgovoril z rezervo, ampak da dodatno podžgem Perdigala bom rekel, da ciljam na najvišja mesta. Q: Steza v Melbournu vam je zelo všeč, kaj pa porečete na dirkališče v Sepangu? GB: Albert Park je zelo čudovit. Upam, da ga bom nekoč tudi obiskal. Na drugi strani je tudi Sepang zelo lepo dirkališče, ovinki so dolgi, obraba gum pa je zelo visoka. Na dosedanjih treningih sem imel obilico težav, saj je zelo drselo, predvsem prednji del dirkalnika pa mi je v vsakem zavoju silil navzven. Te težave so sicer že preteklost, saj mi je dobrodušen Perdigal podal nekaj koristnih nasvetov in forma se je močno dvignila. Spisal in uredil: Adrijan Rihter Fotografije: Adrijan Rihter in Janko Glavač
  32. 12 points
    Pozabil prilimat še mal RL vozikanja med prazniki. Po dveh letih sem se končno spet spravil in je bil že skrajni čas ker sem že fejst pogrešal in pozabil kolk fun je to ne glede na to kaj voziš ! Za ciljem izboljšanja PB ja prejsnega avta sem se gnal slabih 50 krogov brez uspeha. Probaval različne pritiske, linije celo tehniko left foot braking, ki pa sem jo hitro opustil ker se je zaradi bogih sedežev treba nekako opirati. Z lift off oversteerom sem bil na koncu zadovoljen in je šel proti koncu T1 brez zaviranja z samo spuščanjem gasa (če pa ni hitrosti na ravnini 🤣), medtem ko v počasnih 180 ovinkih tele yokohamice ne dorastejo proper semislick toyotim izpred dveh let. Nekejkrat malce zgrešena linija ampak je kar teško s tako mehkim (stock) avtomobilom vedno vtrofit. Nobeden od teh krogov na posnetku ni PB dneva, in pa ni mi ratalo tega dneva podreti PB-ja postavljenega s prejšnim civicom, razlog so pa v večini gume, saj te niso toliko radirke kot so bile na prejšnjemu.Kakšno urco časa smo zgubli ko smo čakali da so spucali progo ko je dirkalni pežojček kri spustil za kar se vidi linija neočiščenega že zvoženega peska na prvem odseku. EDIT: Še eden od zunaj T1. Drugače pa ali bo kdo v nedeljo na dirkališču Gaj? Jaz bom tam probaval zaklati menjalnik ki je bil na racelandu bolj neuporaben do sedaj v mojem primeru
  33. 12 points
  34. 12 points
  35. 12 points
    Spoštovani, spoštovane, dobrodošli v zibelki avtomobilizma, v meki hitrosti, pozdravljeni v Brands Hatchu! Pred nami je tretja letošnja dirka prvenstva Hitri dirkač GT3. Od našega zambijskega poročevalca v boksih Mz Omaga, smo dobili veliko koristih informacij. Med drugim naj bi bil glavni favorit domači matador McLaren. Slednjemu naj bi zavita steza polna hitrih zavojev, po opravljenih simulacijah v neznani igri Assetto Corsa, najbolj ustrezala. Kljub temu, bodimo z napovedmi previdni, saj so se razne simulacije že izkazale za dvomljive. Večer pred začetkom kvalifikacij smo v boksih opazili nov obraz. Ekipi SRT se je nepričakovano pridružil Miha. Slednji je s svojo prisotnostjo prilil nekaj olja na ogenj pri nasprotnih ekipah, saj je poznan po svoji hitrosti, ravno tako mu ni tuj francoz v rokah, ko gre za nastavljanje dirkalnika. Izjava za javnost s strani ekipe SRT je bila kratka in sladka: »Gremo v boj za skupno zmago!« Zaradi vsega kravala, so imeli Audijevi mehaniki ogromno dela, da so zanj preko noči pripravili nov dirkalnik. Ostali so se raje zabavali, saj je ekipa Random Racing Team organizirala skupno druženje in tekmovanje v karaokah. Pobudo sta prevzela Terzić in Selčan, ki sta zadevo vzela sila resno in v duetu zapela vsem znano Quit Playing Games, od fantov iz zadnje ulice. Požela sta bučen aplavz, kar ju je tako navdahnilo, da sta nam v kratkem obljubila prvi singel. Naslednji dan, so dirkalniki že zarana opravili svoje inštalacijske kroge. Neverjetno formo je kazal Fabijan, ki je postavljal odlične čase, krog za krogom. Po drugi strani pa je organizacija zabave pobrala vso moč ekipi RRT, ki nikakor ne spravi skupaj solidnega časa. Njihovega inženirja smo zalotili v garaži Dizel tima, kjer je razlagal svoje težave. Posledice nočnega vpitja v mikrofon so občutili tudi v ekipi Snitih Skir. Trije dirkači so še uro pred začetkom kvalifikacij, po garažah vpili:« Rock you like a hurricane!«, od škorpijonov. Kazalec je odbil poldan, v ekipi ATS so ravno končali s kosilom, ko so se začele kvalifikacije. Na začetku je res kazalo, da bodo McLarni zlahka opravili s konkurenco, vendar bolj kot se je na stezi nabirala guma in se je ozračje segrevalo, več presenečenj smo opazili pri vrhu. Največje presenečenje je bil Fabijan, ki je odpeljal krog življenja, kot se je kasneje izrazil in se zavihtel na drugo mesto. S tem si je pridobil kar nekaj simpatij pri domačinkah, ki so ga hotne pričakale ob povratku v garažo. Glede vrha razpredelnice, bi lahko rekli nič novega, prvo mesto je očitno rezervirano za Alena, ki je tudi tokrat pometel s konkurenco za slabe pol sekunde. Kolega iz ekipe, Marjan je končal na tretjem mestu, nato pa je že sledil odgovor iz nemškega tabora. Med dirkače ekipe SRT se je vmešal le še preostali Dizel in jim rahlo pokvaril veselje. Veseljačenje Snitih Sekir je terjalo svoj davek, saj smo prvo Sekiro našli šele na osmem mestu, zmagovalec zadnje dirke pa je nezadovoljen krilil z rokami, ko se je znašel na zanj skromnem P14. Pred kvalifikacijsko dirko se je tako porajalo vprašanje, ali bo Mclaren lahko zadržal naval Audijev za seboj in kje so svojo hitrost pustili Lamborghiniji. Štart prve dirke je mini brez večjih incidentov, očitno pa je bil Fabijan še vedno v sedmih nebesih, saj je kaj kmalu zapeljal ob rob steze, skočil iz dirkalnika v bližnji gozd. Kdo ga je tam čakal, ostaja uganka. Ne dolgo zatem sta se zapletla Murn in Selčan, ki si je v avtu prepeval znano melodijo:«Missing you!«, misleč na svojega kolega v ekipi. Tako ni opazil Murna in skupaj sta zaorala po bližnji njivi. Dirka je nato potekala dokaj mirno tja do 10 kroga, ko je Pavšek naletel na romantičnega Selčana in pobližje spoznal lepšo stran njegovega Mercedesa. Pri ekipi Dizel so stisnili zobe, mehaniki so staknili glave in poklicali razbitega Mclarna v bokse. S še ne videno hitrostjo so opravili s postankom in tako poslali Mclarna ven direktno pred Audija. Napetost je zarezala skozi mrzel angleški zrak. Po radijski zvezi je bilo kmalu polno kričanja, da se Mclaren poslužuje Verstappnove taktike, vendar na srečo gledalcev komisarji niso posegali v boj. Ne boj, mesarsko klanje med Mclarni in Audiji se je nadaljevalo. Eršte je pripravil napad pri izhodu iz Hawthorna in bil v Westfieldu že ob boku Pavška. Že naslednji hip se je za slednjim prikazal drugi Audi in ples se je nadaljeval. Dolga prejšnja noč je nekaj žrtev poiskala tudi na sredini lestvice. Tako so v zadnjem delu dirke občutno popustili Fujs, Fabijan, Kraner in Ocvirk. Skoraj bi zamudili konec, zaradi vsega dogajanja na stezi, če nas o tem nebi pravočasno obvestil naš botswanski sokomentator G. Wanka, ki je začel kričati v mikrofon ob zmagi Rožiča, kateremu je tesno sledil Eržen. Slednji je tokrat v cilj pripeljal svoj volan in v ekipi SRT so si oddahnili. Čast Snitih Skir je rešil odlični Gantar s tretjim mestom, »novinec« Eršte pa je jezen zaključil na četrtem. Pred drugo dirko smo opazili veliko debat okoli taktike. Fine nastavitve so se sprehajale tako med mehaniki, kot v obliki mesenih poželenj med dirkači. Kaj kmalu so bili dirkači na štartu in začelo se je zares. Luči so ugasnile in že po nekaj krogih smo opazili prve postanke v boksih. Najprej so udarili pri ekipi SRT, katerim sta sledila Dizlova dirkača. Spredaj se je znova razvil dvoboj med Rožičem in Erženom, oba pa sta prikazala dih jemajočo vožnjo brez večjih napak. Zgodnji postanek se je izkazal kot dobra izbira, saj so imeli nekateri ob koncu resne težave z obrabo gum in so zato dosegali občutno slabše čase, kot v prvem delu. Tako so v ekipi Snitih Skir obžalovali spremembo taktike, ki jim v drugi dirki ni prinesla želenega preobrata. Danes tudi ni bil dan Ferrarija, saj se Marko s svojo rumeno raketo nikakor ni spoprijateljil s progo. Da je šport lahko nevaren za zdravje je prikazal Murn, katerega števec obratov njegove srčne pumpe smo lahko spremljali v živo na velikem zaslonu. Gledalcem je vzelo dih, ko se je krog pred koncem številka dvignila preko 130 obratov. Tišino okoli ciljne ravnine je razparal zvok Rožičevega Mclarna, ki je osvojil drugo zaporedno zmago, zopet pred Erženom. Tišino je prekinil naslednji Audi, Eršteja in Fabijanov Mclaren. Končno je veliki zaslon ponovno prikazal normalen srčni utrip in strah o najhujšem se je polegel. Zamenjale so ga ovacije, da je na domači dirki dvakrat slavil Mclaren. Bilo je napeto, če ste dirko zamudili, so lahko ogledate skrajšani posnetek na spodnji povezavi. Obvezno imejte ob sebi srčni spodbujevalnik ali medicinsko sestro z osnovami oživljanja, saj je akcije v izobilju. Pa srečno do naslednje dirke v Silverstonu.
  36. 12 points
    Evo mene nazaj ..Hvala za pohvale....... Več al manj bom delal iste-podobne videe...ni dosti kompliciranja ZA NAGRADO ŠE VIDEO O MONZI
  37. 12 points
    Dirkači so se po naporni dirki v Mugellu, napotili preko Bologne in Milana proti Monzi. Tik pred srcem Italijanskega moto športa, kot ga sami radi imenujejo, so se ustavili v okrepčevalnici Pri zlomljenem pedalu. Tam jim je prijazna Sophia postregla z jedačo in pijačo, ki je po dolgi poti hitro našla svoje mesto. Dirkači so razdrli nekaj žaltavih na račun napornega urnika in dolge sezone, kaj kmalu pa je v glavo stopila rujna kapljica in tema je zašla nekaj prestav višje. Začele so padati stave, kdo bo v Monzi podrl hitrostni rekord. Najbolj pogumni so bili v taboru Snitih Skir, ki so samozavestno postavili letvico na 280 km/h. Naslednji je stotaka na mizo vrgel Rumenilo Racing, ki stavi, da njegov Ferrari zmore kilometer več. Ko pa se je na mizi zasvetil roza bankovec ekipe SRT, je skozi zrak zarezala tišina. Dirkači so nemo strmeli na mizo in videlo se je, da jim po glavi več ne letijo zgolj vinske mušice. Smrtno tišino je prekinil leteči stol, ki je pospremil kletvico:« Orkažpinčič, kaj za vraga!« Stol je vzel mili konec ob robu šanka in za las zgrešil dremajočo ekipo Dizel Team, ki je do tedaj že dolila dovolj dizla, da se jim ni dalo vmešavati v stave. Nato je hudič vzel šalo in milo lahko rečemo, da v okrepčevalnici že dolgo ni bilo tako veselo! Kdo je izšel kot zmagovalec, ali se bodo dirkači sposobni pomeriti v Monzi in kdo bo dobil stavo izveste po oglasih….
  38. 12 points
    Po prekrokani noči, so se dirkači zarana odpravili proti Monzi. Nekateri so pred tem na hitro obiskali še lokalnega zobozdravnika, ki je bil vesel dodatnega zaslužka. Ob prihodu v Monzo nas je pričakalo sončno in toplo vreme. Pred vhodom na dirkališče, pa nam ni ušlo, kako so pri ekipi SRT skrivali razkladanje svojega Audija. Pohiteli smo bližje, vendar so nas varnostniki prestregli in s strogimi pogledi prepričali, da vedo, kje dela zobozdravnik. Nismo se pustili pregnati, zato smo se odločeni, da izvemo kaj se dogaja, preoblekli v lokalne raznašalce pic in upali da ujamemo kak posnetek. Še danes čakamo na poročilo našega novinarja, ki je že dalj časa nedosegljiv…. Ko izvemo, povemo. Pred začetkom kvalifikacij smo se sprehodili po boksih in opazovali ekipe, ki so hitele s pripravami dirkalnikov na najhitrejšo stezo sezone. Pri ekipi ATS so se poslužili najnovejšega izdelka na Top Shopu, spreja Nano 9001! Bojda omogoča koeficient upora 0,01 !! Drugi so vzeli bolj klasičen način izboljšave aerodinamike. Tako so v garaži pri Borea Racingu pele kotne brusilke, ko je ekipa odstranjevala »odvečno kramo« iz školjke BMW-ja. Povsem v drugo smer so delali mehaniki pri ekipah z Mclarnovimi dirkalniki. Ugotovili so, da so jim iz tovarne pomotoma poslali premajhne posode z gorivom. V paniki, so nekateri v dirkalnike vgrajevali sončne kolektorje, drugi so v stekleničke za pijačo dirkačev, vlili dodaten liter goriva, dirkačem pa zapovedali žejo! Najbolj skrajen primer smo opazili pri ekipi Random Racing team, ki je svoje dirkače oblekla zgolj v kopalke. Vse za zmanjšanje skupne teže in varčevanje z gorivom! Navijačice so v znak navdušenja v garažo ekipe v hipu zmetale letno zalogo spodnjih hlačk. Medtem so se začele kvalifikacije. Glede na specifikacijo steze smo pričakovali boj Lamborghinijev in Mclarnov. Glede na stave, ki so padale, smo nekje pri vrhu pričakovali tudi Ferrarija. V ta namen smo za tablo 150 m, na koncu ciljne ravnine v grmovje skrili našega dopisovalca iz Tanzanije, ki je pridno beležil najvišje hitrosti. Bolj so šle kvalifikacije h koncu, bolj nam je postajalo jasno, da tisti vijolični bankovec, ki je padel v stavi s strani ekipe SRT ni bil naključje. Očitno so v Ingolstadtu našli luknjo, ki jim je nagajala v Mugellu, saj je naš Tanzanijski dopisnik besno poročal o preseženih 275 km/h. Že v naslednjem trenutku, ga je očitno zadela kap, ko je mimo prihrumela zelena Lamborghinijeva pošast in se je na malem radarju izpisalo 285 km/h. Ob koncu kvalifikacij se je tako na vrh zavihtel Eržen, za njim Rožič, ki mu je sledil Murn. Zanimivo, da je Lamborghinijem ob koncu zmanjkalo sape in so se usklajeno uvrstili v sredino lestvice. Pred začetkom dirke je bilo veselo po radijskih zvezah, pogovori so tekli predvsem v smislu, koliko goriva potrebujemo, ali naj gremo v bokse več kot dvakrat, katere gume bodo prave. Po izračunu našega kolega iz Burgundije, smo ugotovili, da je najhitrejša taktika enega postanka in mehke izbire gum. Seveda v to zanalašč nismo vračunali dodatne teže, ki jo je organizator razdelil med najhitrejše v Mugellu. Vse je bilo nared, za drugo dirko sezone. Prvo vzdržljivostno dirko, ki bo štela kar 40 krogov. Trenutek tišine je prekinilo rezko grmenje, ko so se ugasnile rdeče luči in so se dirkalniki zapodili proti prvi šikani. Jeklena kača je zapeljala v šikano, ko se je zgodila katastrofa. »Verdammte shiesse!«, smo zaslišali glavnega inženirja ekipe SRT, ko sta dirkača trčila v prvem zavoju. Posledica je bila hujša za Murna, ki ga je odneslo s steze in je z dirko nadaljeval iz začelja. Drugi Audi jo je odnesel veliko boljše in iz kroga v krog začel kazati sadove trdega dela. Brutalno hitri krogi, ki so sledili, so ostalim spuščali čeljusti in zasejala paniko pri favoritih. V ekipi Dizel Race Team so poskušali s taktiko zavetrja, ki pa se zaradi dodatnih kilogramov ni izšla in kaj kmalu so zeleni dirkalniki Snitih Skir prevzeli pobudo v sledenju za ponorelim Audijem. Vmes je vskočil še edini Ferrari in bili smo priča dobrim bojem in tesnim prehitevanjem, tako v boju za drugo mesto, kot nižje po razpredelnici. Bolj smo se bližali sredini dirke, večja nervoza je bila v boksih. Predvsem v ekipah z Mclarni. Dirkači so bili obveščeni, da bo kljub skrajnim ukrepom pred dirko, potrebno varčevanje s tehniko spusti in drsi, kot jo je slikovito opisal kolega iz Kyrgyzistana. Večino postankov je bilo tako opravljenih v 19 in 20 krogu, ko se je vrstni red za hip dodobra premešal in so tudi časomerilci čukasto gledali v ponorelo aplikacijo. In nato je prišel 31 krog, ko je božjast vrgla inženirja ekipe SRT in je lahko izdavil le še:« Ich habe die Nase voll davon!«, nato pa padel v nezavest. Razlog zato se je nahajal v drugi šikani proge, kjer je takrat daleč najhitrejši na stezi, Eržen, ujel Glavača. Kaj je bilo posredi, da se je odločil za takojšen prehitevalni manever ve le on, vendar se je ob tem ušel, z desnimi kolesi zapeljal na travo in nato v oblaku dima raztreščil svojega Audija. »Kaput, kaput«, je kričal iz kabine! Nato pa v jezi zalučal volan iz dirkalnika, da ga navijači še danes iščejo v bližnjem gozdu. Glavač je tako slavil prvo zmago za Lamborghini, do konca dirke pa smo spremljali divji lov preostalega Audija za obteženim Mclarnom Rožiča. Slednji je ob koncu izkoristil dodaten liter goriva iz svoje stekleničke in uspel obdržati drugo mesto. V zadnjem krogu smo opazovali še dvoboj 7 in 11 mesto. Za slednje je bil boj odločen na ciljni ravnini, saj je Fabijan zaradi hude dehidracije popil dodaten liter in tako ostal brez goriva za zadnjih 500 metrov steze. Po dirki so mu prvo pomoč, zaradi kopalk, z veseljem nudile mične medicinske sestre. Spremljali smo napeto dirko, v kateri je svojo moč pokazal Audi, ki je imel zmago na pladnju. Jasno pa postaja, da bomo gledali napeto prvenstvo vse do konca, saj se razmerje moči spreminja iz dirkališča do dirkališča. Kdo bo najhitrejši v Brands Hatchu, kakšne dogodivščine nas čakajo tam, ali ima tudi Ferrari pripravljeno presenečenje, vse to in še več bomo izvedeli že čez 14 dni, ko se oglasimo iz Anglije.
  39. 12 points
    Za dirkači prvenstva Hitri dirkač GT3 sta prvi dirki sezone. Vreme nam je šlo na voljo, tehnični pogoji tudi in tako smo končno dočakali uradne predstavitve vseh dirkalnikov na stezi v Mugellu. Nekateri so doživeli božjastne napade, drugi so se v trenutku zaljubili v zanimive in predvsem zelo samosvoje barvne sheme dirkalnikov. Mit o čudnih gobicah, ki so krožile med ekipnimi oblikovalci torej drži? Zadevo bomo preiskali in vas obveščamo v naslednjih novicah. Sedaj pa k bolj resnim temam. Že med kvalifikacijami se je pokazalo, da bo zastavonoša Mugella, roza dirkalnik ekipe Dizel Race Team. Tradicionalno se je v boj za prvo štartno vrsto vmešal Janko, ki je svojega zelenega Lamborghinija ožel do zadnjih konjskih kapljic in skočil v prvo vrsto, ob bok Alenu. Sledili sta še dve roza Hubbi Bubbi, kot so ju ljubkovalno poimenovali navijači, nato pa so se premešali Audiji, Lamborghiniji in po en Ferrari in BMW. Očitno Italijanski zrak ne dane dobro Mercedesovim motorjem, saj sta oba dirkača z obilico težav kvalifikacije zaključila v ozadju. Inženirje v Affalterbachu čaka še veliko dela. Ob preletu dirkalnikov pred startom prve dirke, smo lahko opazili, da nekateri besno stiskajo volane, stiskajo zobe in pljuvajo v vizir. Napetost se je čutila tudi med navijačicami, saj so nekatere ob zeleni luči padle v nezavest. Bobnenje dirkalnikov je napolnilo zrak, ko so se naši junaki podali proti prvemu zavoju. Spredaj se je vnela bitka med Mclarni ekipe Dizel Race Team in Lamborghiniji ekipe Snita Skira. Slednji so po ravnini dali vedeti, kdo je zmožen prebiti zvočni zid, Mclarni pa so bili zalepljeni ob tla v notranjem delu proge. Malo bolj zadaj so se udarili Gantar, Eržen in Kraner. Šlo je na nož, neki neznanec bi verjetno celo dirko vpil ULALALA, mi pa smo samo strmeli ob tesnih dvobojih, ogledalo na ogledalo. Da vsako mesto šteje, so dokazali tudi Tuš, Fabijan, Panger in Ocvirk, ki so se vžigali med seboj za častno deseto mesto. Devetnajst krogov je ob tako napeti dirki hitro minilo in prvo zmago v sezoni je pobasal Alen, sledila sta mu Janko in Tomaž. Lahko bi rekli, da je minil zgolj trenutek in že smo bili na startu druge dirke. Tokrat so se Italijanke pripravile in si na glavo nadele slušalke. Niso pa pričakovale, da jim bodo zračni tokovi dirkalnikov mešali štrene in jim dvigovali krila. Pred začetkom dirke smo se podali med dirkalniki in opazili, da je večina na srednje trdih gumah, nekateri pa so tvegali in vzeli tršo različico. Od strokovnjaka iz Lamborghinijeve garaže smo izvedeli, da dobavitelj AC, za njihove ekipe še ni razvil prave trde pnevmatike in bodo tako tvegali z drugačno taktiko. Ob poku štartne pištole, oziroma ugasnjenih lučeh se je nadaljeval ples zelenih in roza dirkalnikov. Gnečo in zmedo v prvih krogih je izkoristil Marjan, ki je švignil v bokse na hiter postanek in se nato vrnil na prazno stezo. Po odličnem startu se je Alen počasi oddaljeval od paketa Lamborgihnijev, ki so podirali hitrostne rekorde na dolgi startni ravnini. Tokrat se je v boj za vrh z drugačno taktiko vmešal še Marko s Ferrarijem in domačinom so se zasvetile solze sreče na obrazih. Za preostale točke smo opazovali še napeto četverko, ki jo je vodil Matjaž z Audijem in tako naznanil svetlejšo prihodnost za ekipo SRT. Tudi drugo dirko je dobil Alen, tokrat pred moštvenim kolegom Marjanom in vedno hitrim Jankom. Kljub prvim kilometrom v novi sezoni, večjih incidentov ni bilo. Nekaj težav je povzročala slabo vidna črta, za vstop v bokse, zaradi česar je že odstopil hišnik v Mugellu, ostala organizacija pa je bila vrhunska. Ekipe so si zaprisegle, da bodo že do naslednje dirke v Monzi dodelale svoje nastavitve in dodale kakšno konjsko moč sem in tja. Po videnem, je začetek sezone obarvan roza, vendar verjamemo da ostali niso vrgli zobnikov v prtljažnik! Se vidimo v Monzi, 20. 11. 2016!
  40. 12 points
    Evo da končno pokažem izgled ATS ekipe Pridno delal cel teden
  41. 12 points
    Konec lanskega leta sem po naključju naletel na VR Lounge na Dunaju. Od takrat so minili štirje meseci in pred kratkim je ideja, da bi ekipa sloracinga obiskala vrei, ponovno zaživela. Ker je sloracerjev dosti, vrei pa še ni dokončno pripravljen na velike skupine, smo se hitro odločili, da bo prva odprava omejena na povabila in ne bo javno objavljena. V nekaj dneh se je oblikovala ekipa, v kateri smo bili @zamex23, @Arne Dopudja, @MihAE, @terga, @Matjaž Murn in @enjoyer83. Dokaj hitro smo se dogovorili za termin, na popotovanje smo se odpravili v soboto, 6.2. Zaradi napake v komunikaciji je Alen odpadel še pred štartom iz Ljubljane, tako da nas je iz Maribora štartalo pet, kar je pomenilo manj čakanja pred simulatorjem za preostale Naš dragi Seljo je celo pot skrbel, da nam ni bilo dolgčas. Uspelo mu je tudi ustvariti nerodno situacijo za mično gospodično, ki se je peljala z nami do Dunaja. Manjkali niso niti opolzki komentarji glede našega drugega sopotnika, katerega polt je izkazovala izvor v toplih in suhih krajih južno od nas. Pot smo ob glasbeni spremljavi iz serije GTA nekako preživeli (dolgčas nam res ni bilo) in z nekaj zamude prispeli v vrei. Lastnik je ravno sodeloval v 12-urni dirki (GT3 - Spa), je pa ravno vozil njegov ekipni kolega, zato nas je prijazno sprejel in popeljal do težko pričakovanega cilja - simulatorja. Nastavljena je bila kombinacija Mclaren 650S GT3 in Spa. Takoj smo se lotili dela in odpeljali nekaj krogov. Nekaj dogajanja smo tudi posneli: Ko smo zaključili z drugim krogom stintov, smo se odločili, da je čas za kosilo/večerjo. Priporočili so nam dobro picerijo, zato smo se kar odpravili tja. Po približno enemu kilometru hoje smo jo našli 100 m stran od vrei . Pica je bila draga, majhna, a dokaj okusna. In štirje od petih smo celo dobili to, kar smo naročili Plačamo in rečemo, da je čas za povratek in testiranje na Nordschleife z E30 DTM. Kombinacijo je zahteval Arne. Takoj ugotovimo, da s to kombinacijo tako simulator kot Oculus ustvarita novo dimenzijo dirkanja. Elektronika na simulatorju konstantno aktivna, tudi na ravninah se zelo dobro čuti neravnine. Oculus pa pričara potrebno globino proge z vsemi nakloni in pastmi, ki so čisto drugačni kot pri navadnem monitorju. Ta izkušnja zahteva kar nekaj koncentracije in energije. Vsak naredi nekaj krogov in ker je ura že 20:00, se prostor začne polniti, možnost moramo dati tudi drugim obiskovalcem. Razmišljamo, če bi čakali še en krog, a se odločimo za odhod. Pot bo še dolga. Odpravimo se do garažne hiše in se zapeljemo s kombijem po enosmernih ulicah Dunaja. Ker se navigacija še ni zbudila, smo naredili majhen krog po predelu, kjer avtov ni bilo videti, trobili so nam pa kolesarji. Aha, torej smo v centru, kjer je promet za avte prepovedan Nato uspešno in hitro zapustimo center Dunaja in, ker smo imeli s sabo dva kvazi bodibildera, smo se ustavili še v McDonaldsu na avstrijski avtocesti, kjer smo potešili zadnjo lakoto. Seveda so bili vključeni tudi opolzki komentarji glede vsega, kar leze in gre. Ko zaključimo, se odpravimo proti Mariboru, kamor prispemo točno opolnoči. Tam se naše poti ločijo, slišati je pa govorice, da je prišlo do megalomanskega drag race-a med polotom in ax-om, ki imata bojda skupaj ravno dobrih 50 km. Baje je zmagal francoz Še komentarji udeležencev: Miha Eršte - "Super doživetje, čisto nekaj drugega je, ko si odklopljen od zunanjih vplivov. Slišiš in vidiš samo igro, simulator pa tudi doda goro informacij, ki jih sicer ne dobiš. Edina pomanjkljivost simulatorja je, da je bil volan fiksno pritrjen in se ni premikal s simulatorjem." Tomaž Selčan - "jabijabiblabla, rasna nestrpnost, splošen idiotizem... Bil je dobro izkoriščen pustni vikend." Arne Dopudja - "Chocolate cookie McFlurry je biu ful dobr. McDonalds je kr uredu zadeva." Matjaž Murn - "Super izkušnja, ki se mi bo še za nekaj časa vtisnila v spomin. OR zaradi svoje (pre)slabe resolucije žal še ni najbolj primeren za resno dirkanje, vendar se po parih minutah z lahkoto vživiš in imaš občutek, da si res v dirkalniku. K temu občutku pripomorejo še sile gibanja simulatorja, ki bi podale še boljši občutek, če bi se volan premikal skupaj s celotnim cockpitom." Tomaž Eržen - "Oprema, na kateri smo vozili, se od mojega prvega obiska ni spremenila. Občutek pa je bil posebej fascinanten na Nordschleife z E30 DTM. Doživetje zaradi globine, ki jo pričara Oculus in grbin, ki jih začutiš v simulatorju, je res fantastično. Odlična družba je poskrbela za zabavo. Boljše ne bi moglo biti." Naslednji obisk je planiran po izidu končne verzije OR. Imajo jo prednaročeno, bo pa takrat uporaba postala plačljiva.
  42. 12 points
  43. 12 points
    https://www.youtube.com/watch?v=-WEHoCirXmw
  44. 12 points
    Ma, hroščat je špil u pm, lahko imaš novega ferrarija pod havbo, ali pa 5 let staro gajbo, pa ti zna isto delat. Sam imam jajca od kom'pa, pa mi deluje bp, sicer imam šminke izklopljene, samo dela bp. Gremo nazaj na dirko. Že zarana sem se začel ogrevati, delati prevale in sklece, jasno s čelado na glavi in v kombinezonu. Nebo nad Imolo je obetalo lep dan, navijačic je bilo v izobilju, tako da sem z nasmeškom vžgal svojo zeleno beštijo in se zapodil na prvi ogrevalni krog. Nastavitve sem stestiral preko tedna in čeprav sem jih shranil, je neznani neznanec očitno šaril po mojih fedrih in jih nekoliko požagal, tako da me je na izvozu iz boksov ustavil skrutiner in poslal na tehničnega. Še dobro, da je imel Bonča sabo rezervni komplet fedrov, da sem jih hitro namontiral in prišel na dovoljeno višino. In potem gasa na progo, tokrat sem skrutinerja pustil v oblačku dima in pečenih gum, sam pa že v prvi šikani stiskal bremzo in kuplengo, ker je avto drsel ko Katarina Vitt po Tivoliju. Fuuu, kričal sem v zvezo, mama mia, pa ke te italijani ne znajo spucati prgoe, ma se avto drži ko kurba polcaja. Ajejej, makaronarji. Po zvezi je bilo slišati tudi kričanje ostalih, vendar se je z nanosom gume stanje umirilo. Ker je bil proga še prekleto zelena, sem odšel v bokse, potegnil iz prtljažnika Mkvarna ležalnik in se vlegel na zelenico, ter užival v rohnenju Mercedesovih zverin. Za qualije sem nataknil svež komplet mehkih gum in se potrudil, da v 3 krogih ni od njih ostalo nič. Čas je obetal, samo zgornja šikana mi ni in in dala miru. Nekako se mi je prav izzivalno nastavljala . No 5 minut pred koncem sem iztisnil še zadnje atome moči in z 1.47.0 priletel na 3 mesto. Fino. Pred začetkom dirke mi je lokalni cigan spil pol tanka bencina, tako da sem bil obsojen na 1 postanek. In potem štart, lepo potegnem vštric Murnu, samo, ko je Meca šaltala navzgor, sem videl, da nimam kaj praskati in sem se lepo postavil za njega. Potem pa uletimo v prvo šikano, zaviramo in kaboom, fašem Iveka zadaj, potem še enkrat, dijo porko, kaj je zdaj to. Opazim, da pred menoj dva mercedesa plešeta kazačok, se jima skušam izogniti, ob tem pa fašem še en levi kroše v bok in odletim v travo. Popizdim, tulim v zrak in bljuvam ogenj. Razen dima v kabini Mkvarna, drugih učinkov ni bilo, zato s skrivljenim volanom odpeketam v bokse, kjer spijem 3 runde, medtem ko se lenobe lotijo popravila. Po 2 krogih se pojavim nazaj na stezi z ognjem in besom v očeh, ter poskušam odpeljati kolikor se da dobro in brez napak. Konec dober, vse dobro. Vseeno je bilo kul, pa vidi se, da je prekleto težko prehitevati na tej progi.
  45. 12 points
    GT prvenstvo Prvo prvenstvo v simulaciji Assetto Corsa bo potekalo z dirkalniki GT razreda. V prvenstvu bo izpeljanih 6 dirk, ki bodo potekale ob nedeljah zvečer in sicer s pričetkom uradnega treninga ob 20.00 uri. Potek Prijava: 19:40 - 20:00 Trening: 20:00 - 20:30 Kvalifikacije: 20:30 - 21:00 Dirka: 21:00 Nastavitve serverja Server: Slo-racing.com GT Geslo: Prejme prijavljeni v prvenstvo preko ZS! Poškodbe: Izključene Pomoči: Po želji... Potrebno 1. original simulacija Assetto Corsa 2. poznavanje Dirkalniki BMW Z4 GT3 MP4-12C GT3 P4/5 Competizione Pokrovitelj SloRacing Skinpack Prilepite "content" datoteko v sledeči direktorij. Predn prilepite nove skine, poskrbite da pobrišete vse dosedanje iz skin packa, ker so bile na nekaterih narejen določene modifikacije. C:\Program Files (x86)\Steam\SteamApps\common\assettocorsa Povezava!
  46. 12 points
    Z projektorja nazaj na monitor, tokrat triple
  47. 12 points
    Lep dan včeraj (maš HD klik, ne znam auto HD embedat) Vozil pa sem 10 krogov KTM X-BOW. Pravi gokart haha... 240hp, 790kg, 240cm medosna razdalja. Leti ko nor 200 maš prec notr, enkrat sem ga komaj ujel ko sem pospešil iz T1 in je bil oversteer
  48. 12 points
  49. 12 points
    eto volan v akciji
  50. 12 points
    Z dirko v Braziliji se je zaključila letošnja sezona Formule 1. Na zadnjem dejanju sezone, ki je odločalo tudi o naslovu prvaka med posamezniki, je slavil Andrej Trošt pred Vedranom Kraljem in moštvenim kolegom Adrijanom Rihterjem. Kljub zmagi dirkača Mclarna je naslov romal v roke vozniku Red Bulla Gregorju Vodičarju, ki je uspel obraniti prednost devetnajstih točk. Rezultati - Brazilija 2011 Najboljše možno prizorišče za zaključek sezone. Znameniti Interlagos velja za eno tistih tradicionalnih steza v Formuli 1. Med večino dirkačev je proga zelo priljubljena, saj ponuja hitre, dolge zavoje z kombinacijo širokih, počasnih ovinkov. Seveda ne primanjkujejo tudi dolge ravnine, nenazadnje dirkači na ciljni ravnini neprekinjeno vozijo s polnim plinom kar sedemnajst sekund. Od zavoje, ki so se nam na stezi najbolj vtisnili v lahko štejemo Curvo do Sol, Sennov S in Mergulho. Steza je sicer dolga le 4,397 m, poteka pa v nasprotni smeri urinega kazalca. Zaradi karakteristike steze dirkači pravijo, da je to ena izmed stez kjer vratne mišice najbolj trpijo, zato je dobra fizična priprava za vikend v Braziliji še kako pomembna. Interlagos sicer leži v milijonskem mestu imenovanem Sao Paulo in je posledično odlična lokacija za Formulo 1, saj fanatični brazilski navijači vedno zapolnijo tribune do zadnjega kotička. Oba dela kvalifikacij pripadla moštvu Mclaren. Zaradi zelo kratkega kroga na dirkališču Joseja Carlosa Paceja, smo bili tudi tokrat v pričakovanju za tesnimi kvalifikacijami. V prvem delu le teh se je najbolje odrezal Adrijan Rihter, ki je tako napovedal hudo borbo za najvišja mesta. Tesno za njim sta se uvrstila Gregor Vodičar in Andrej Trošt, ostali pa so v tem delu hitrostne preizkušnje zaostali že za polovico sekunde. Kljub temu je bilo v manj kot eni sekundi zaostanka razvrščenih kar dvanajst dirkačev izmed šestnajstih, ki so se udeležili zadnje dirke sezone. Drugi del kvalifikacij je potekal podobno, na plin je stopil predvsem Vedran Kralj, ki je bil pred drugo uvrščenim Vodičarjem le sedem tisočink sekunde. No tako je bilo vsaj do zadnjega poizkusa Trošta, ki je prikazal najboljši krog, ko je to najbolj štelo. S časom minute, desetih sekund in nekaj tisočink je konkurenco ugnal za dobre tri desetinke in tako na koncu vendarle suvereno osvojil kvalifikacije. Kralj in Vodičar sta ostala na drugem oziroma tretjem mestu, Rihter pa se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Tokrat zelo hitra Virgina (v moštvo se je vrnil Marko Podboj) sta bila peta oziroma sedma, Podboj pred Grego Balažicem. Med njiju se je vrinil tokrat šesti Luka Bedenik, prvo deseterico pa so zapolnili Anže Nose, Silvo Kunčič in Jan Vodičar. Odličen štart Gregorja Vodičarja, številni incidenti v ozadju. Vodičar, ki je štartal v dirko s tretjega mesta je že v prvih metrih dirke ugnal Kralja, ki tudi tokrat svojega Sauberja ni najbolje pognal s štarta. Po odličnem štartu si je Red Bullov dirkač s številko ena, nato pripravil še napad za vodstvo na naslednji ravnini in pred zavojem številka štiri ugnal Trošta. Kralj, ki se je držal tretjega mesta je kmalu storil napako in za trenutek zadrsal s steze, dovolj da ga je prehitel Rihter. Slednji Makedonca ni uspel dolgo zadržati za seboj, saj je le ta priboril svojo pozicijo nazaj že na naslednji ravnini. Mclarnov dirkač z modro čelado je bil nato še pod pritiskom Luke Bedenika, katerega pa se je le uspel obraniti. V ozadju kolone je prišlo do trka že v drugem zavoju dirke. Preblizu sta si prišla nasproti Marko Podboj in Nejc Janovljak, posledično pa sta oba nadaljevala dirko z začelja kolone šestnajstih voznikov. še pred tem je pri zaviranju v prvi zavoj napako storil Grega Bračič, videli pa smo izlete s steze tudi v zahtevnem zavoju številka štiri. Le kakšen krog pozneje smo doživeli tudi prvi odstop na dirki, na ravnini pred zavojem Ferradura se je raztreščil Ferrarijev dirkač Rok Prosen. številni boji v sredini kolone. Bedenik je po neuspešnem napadu na Rihterja kasneje nekoliko popustil, tik preden ga je ujel šesti Kunčič, je odšel na svoj prvi postanek v boksih. Kunčič se je sicer dvobojeval skozi celotni prvi del dirke z Janom Vodičarjem, katerega je uspel zadržati za seboj. Slednji je sicer popolnoma popustil v nadaljevanju dirke. Dolgčas pa ni bilo niti Gregi Balažicu, ki se je po katastrofalnem štartu iz začelja prebijal v ospredje. Sprva je imel veliko dela z Mrharjem in ravno, ko se ga je slednji že rešil se je Sandi zavrtel in izgubil lepo število sekund. Voznik Virgina je imel nato še opravka z Janovljakom, Kuničem in potem še z Nosetom, ki se je upiral odlično. Sicer pa bi med Balažicem in Kuničem kaj kmalu lahko prišlo do usodnega trčenja, potem ko je slednji zaviral prepozno pri vhodu v prvi zavoj in ga zadel v zadek britanskega moštva. Grego je rešila velika izletna cona trk pa vendarle ni bil preveč močan. Tudi moštveni kolega Balažica, Marko Podboj ni imel lahke dirke, saj je vse zapravil v že uvodnih krogih, ko je bil udeležen v incident z Janovljakom, pozneje v dirki pa je storil preveč napak, da bi lahko povratek v ligo štel za preveč pozitivnega. Z dirkačem Tora Rossa sta se sicer dvobojevala tudi ob koncu dirke, z dvoboja pa je srečnejši odšel točkovno gledano tretji najboljši dirkač letošnjega Formula 1 prvenstva. Težave, ki bi kmalu bile tragične za Gregorja Vodičarja. V boju za naslov prvaka med posamezniki sta bila v Interlagosu le še Gregor Vodičar in Andrej Trošt. Slednji je potreboval zmago in ob tem upal na slab dan voznika Red Bulla, ki je potreboval vsaj sedmo mesto za končno slavje. Dirko je pričel odlično, celo vodil, potem pa storil napako in se zavrtel. Kljub temu je v tistem trenutku še vedno vozil na varnem četrtem mestu, potem pa je nastopil 25 krog in malenkostna izguba koncentracije je pomenila izlet v zaščitne ograje, saj je po zavoju Mergulho preširoko prevozil zunanji robnik in avto je nekontrolirano odletel v bližnje zaščitne ograje. Izguba prednjega krilca je pomenila nenačrtovani postanek in spremembo taktike, saj je Vodičar presedlal na trdo zmes pnevmatik. Po postanku pri mehanikih je nazadoval ravno na osmo mesto in prvenstvo je bilo kar naenkrat odprto, saj je bil Trošt v vodstvu pred Kraljem in Rihterjem. Trošt držal Kralja na vrvici. Voznik Mclarna se na težave Red Bullovega dirkača številka 1 ni preveč oziral, nenazadnje tudi ni imel časa za kaj takega, saj sta bila s Kraljem predvsem psihično bitko. Sicer pa sta bila oba dirkača na različnih taktikah, Vedran je namreč vozil na taktiki enega postanka, torej na trdi in srednje trdi zmesi pnevmatik, Andrej pa se je odločil za dva postanka, vsakič pa je obul srednje trde pnevmatike. Tako sta bila med sabo blizu predvsem v zadnjem delu dirke, ko sta vozila na razmaku le kakšne dobre sekunde ali dveh. Na tretjem mestu se jima je medtem približeval tudi Rihter, ki je v stilu Jensona Buttona dobro varčeval svoje pnevmatike in tako v zadnjem delu obul mehke gume. Posledično je bil slabo sekundo na krog hitrejši od omenjene dvojice, vseeno pa to ni bilo dovolj, da bi ju resno ogrozil, saj sta mu zmanjkala kakšna dva kroga. Kljub temu je Adrijan tokrat opravil odlično delo in zabeležil prve stopničke v sezoni. Njegov moštveni kolega je naredil vse kar je bilo v njegovi moči, zabeležil je namreč zmago, ki jo je le uspel ubraniti pred Kraljem! Naslov vendarle Gregorju Vodičarju! Zahvaljujoč prednosti, ki je bila pridobljena v prvi polovici dirke je Gregor vseeno dokaj lahko napredoval iz osmega mesta na končno peto mesto in tako zabeležil še drugi zaporedni naslov prvaka! Dirkači pred njim so imeli namreč še za opraviti postanek v boksih, Vodičar pa ne in tako niti ni imel veliko dela v nadaljevanju, le sem ter tja kakšen dvoboj. Predvsem dvoboj ob koncu dirke z Bedenikom je bil zelo zanimiv, Luka pa je uspel ubraniti odlično četrto mesto, ki je tudi njegova najboljša uvrstitev v sicer kratki karieri dirkača Formule 1 v ligi SloRacing. Domen Kunič - Mercedes - #7 - Q&A Q: Z dirko v Braziliji se je končala letošnja Formula 1 sezona. Zaupajte nam, kako ste vi doživeli to dirko? DK: Na progo sem se podal s ciljem, da na zadnji dirki sezone osvojim kakšno točko. Na žalost mi je tokrat tehnika obrnila hrbet. Dirka je bila do odstopa razburljiva, imel sem namreč veliko število dvobojev. Q: Ko se je že zdelo, da boste začeli posegati vse višje na razpredelnici, se vam je ustavilo. Kaj je vzrok slabe forme v zaključku sezone? DK: Ja res je. Forma je padla, saj nisem imel več takšne motivacije kot na začetku. Začela se je šola in vse manj je bilo časa za treninge. Poleg tega mi tudi mod ne leži, zato sem za vidnejšo uvrstitev potreboval po 300 ali več krogov treninga pred dirko. Kot sem že rekel, motivacija je padla to pa je bil glavni vzrok za padec forme. Q: Kakšna oziroma katera dirkališča vam najbolj ustrezajo, ko razpolagate z dirkalnikom Formule 1? DK: V večini mi ustrezajo prav vsa dirkališča. še najmanj verjetno steze, ki so popolnoma zaprte in imajo kopico počasnih zavojev iz katerih ne iztisnem maximuma. Med najljubše proge uvrščam Malezijo, Italijo, Japonsko in Turčijo. To so proge, ki mi najbolj ustrezajo, saj imajo kar precej hitrih ovinkov, v katerih se znajdem zelo dobro. Q: Zaupajte nam s kakšno tehniko, namenjeno virtualnemu dirkanju, razpolagate? DK: Trenutno razpolagam z volanom Logitech Driving Force G. Volan sem kupil pred približno pol leta. Q: Ste eden izmed najmlajših članov prvenstva Formule 1. Če se ozremo še dobro leto nazaj in primerjamo takratno formo z današnjo, lahko rečemo da ste storili velik korak naprej. Kaj torej pričakujete v prihodnosti? DK: Vsekakor sem zelo ponosen na to, da sem kot eden izmed najmlajših članov (verjetno celo najmlajši) dokazal, da lahko posežem po vidnejših uvrstitvah. V prihodnji sezoni bom vsekakor že od samega začetka začel na polno, poskušal bom dati svoj maxiumum in videli bomo do katerih mest lahko posežem. Sezone je konec, v bližnji prihodnosti pa se bom usmeril v Formulo Armaroli v kateri želim potrditi, da sem na dobri poti. Spisal in uredil: Adrijan Rihter Fotografije: Grega Balažic
×
×
  • Create New...