Sign in to follow this  
Followers 0

In odjahali so v sončni zahod!

Avtor: Rokovnjac,06. 04. 2017


Po sončni Barceloni so se dirkači prvenstva Hitri dirkač GT3 odpravili na zadnjo postojanko. Lepšega zaključka, kot na legendarni stezi Enza in Dina Ferrarija v Imoli si nebi mogli zamisliti. Če bi proga lahko govorila, bi lahko povedala ogromno zanimivih zgodb, žal bi njimi izstopala najbolj žalostna. Tamburello, kar v prevodu pomeni tamburin, je s svojo hitrostjo in neravninami na asfaltu terjal obilico poguma pri navijačih in trpežen dirkalnik, ki se je upiral silam, ki so ga hotele raztrgati na kosce. Zavoj se je vedno odpeljal na polno, hitrosti so presegale 300 km/h, le nekaj metrov v desno, za peščeno izletno cono, pa je na napake voznikov, kot rabelj čakal betonski zid. V današnjih časih nekaj nepredstavljivega, včasih nič posebnega. Večkrat v svoji zgodovini je Tamburellov zid opozarjal nase, od nesrče Nelsona Piqueta leta 1987, Gerharda Bergerja leta 1989, Michele Alboreta leta 1991 do Ricarda Patreseja leta 1992. Italijanska ošabnost ne pozna meja in ker so po vseh nesrečah dirkači iz dirkalnikov izstopili sami, se ni nič spremenilo. Do 1. maja leta 1994, ko je dirkaški svet obnemel. Kaj kako in zakaj še do danes ni povsem razjasnjeno in verjetno nikoli ne bo. Jasno je le to, da tistega sončnega dne, dirkač z rumen čelado ni sam izstopil iz dirkalnika…  Imolo je zagrnila temna senca in v svetu motošporta se je na področju varnosti ogromno spremenilo.

 senna20kiszll.jpg

V Imoli je dirkače pričakalo malenkost hladnejše vreme, vendar jih je grelo na tisoče navijačev, katerim je srce bilo za njihov ponos, njihovega Ferrarija. Fanta iz ekipe Rumenilo Racing sta bila oblegana na vsakem koraku, vendar sta prijazno delila avtograme, z nekaterimi navijačicami pa še kaj drugega. Po odpeljanih desetih dirkah v letošnjem prvenstvu, sta bila največja pokala za posameznega prvaka in ekipno prvenstvo že oddana, kar pa ni pomenilo, da so preostali vrgli puške v koruzo.

Tisti z dobrim spominom ali pa tisti ki jedo Bilobil se bodo spomnili, da smo prvenstvo začeli v Italiji, v Mugellu. Po prvi dirki je samozavest sijala pri ekipi Dizel Racing team, ki si je pokorila tekmece s svojim Mclarnom. Vendar je streznitev prišla že na naslednji dirki v Monzi, kjer so Snite skire in ekipa RRT vrgle rokavice v roza garažo. Po angleški v Brands Hatchu in Silverstonu se je izkazalo, da so v boj za sam vrh resno posegli tudi v ekipi SRT, ki so pripeljali v svoje vrte izkušenega mačka Eršteja. Vsem pa je mero vzel Kraner v Franciji, kjer je na prvi vztrajnostni preizkušnji pometel s konkurenco in si privozil prvo zmago za Ferrari. Mrtvi tek pri vrhu se je nadaljeval skozi preizkušnje na Nurburgringu in SPA-ju, že pa je postalo jasno da bodo za naslov kandidirali Rožič, Glavač in Eršte. Ravno slednji je v sredini sezone ujel velik val in po njem zajadral do dveh zaporednih zmag. Vse je bilo še v zraku in napetost med dirkači smo lahko rezali  s kotno brusilko.

Verjetno je do preloma sezone prišlo na dirki v Avstriji, kjer je zaradi napake s postanki v boksih kratko odnesel Eršte in izpadel iz boja za naslov. Že na naslednji dirki, verjetno najtežji v koledarju, je padla še zadnja odločitev v zvezi naslova prvaka. Po zelenem peklu sta se izdivjala Rožič in Gantar, prikazala predstavo sezone, žal pa se za timskega kolega Gantarja ni vse izteklo po pričakovanjih, saj je Glavačev »lambo« zakuhal na zadnji ravnini in izdihnil dušo, ter tako omogočil Rožiču osvojitev naslova prvaka. Na naslednji dirki v Barceloni je ekipa Dizel Race Team kronala dobre predstave z naslovom ekipnih prvakov. Če rečemo, da je šampanjec tekel v potokih se nismo veliko zmotili. Kodermana smo še celi teden zamanj klicali na telefon, da bi dal intervju, tako da smo si ga na koncu izmislili. Ekskluzivno bo objavljen v reviji How to Nascar!

Po ogledu lestvice smo ugotovili, da pa je boj za preostala mesta na stopničkah in tik pod njimi še kako vroč. Med posamezniki je najbolj napeto od tretjega mesta naprej. V boju za četrto mesto so kar štirje dirkači, Eržen, Pavšek, Gantar in Kraner.

Vsak pa je že napovedal boj na nož. Ravno tako je še vse odprto v boju ekip za preostala mesta pri vrhu. Za drugo mesto se bijeta ekipi SRT in Snite Skire, za četrto mesto pa vlada mesarsko klanje med ekipama RRT in Rumenilo Racing.

Za obhod po boksih smo tokrat zaprosili dvojčici Mario in Sophio, ki smo ju začuda našli v spalnici ekipe Rumenilo Racing. Punci sta dirkačem hitro razvezali jezike in izvedeli smo, da v Imoli pogrešamo Glvača, ki naj bi že odšel na priprave za drugo sezono. S seboj je vzel kolo in kot pravijo viri se je pridružil menihom pod Vršičem. Ravno tako smo izvedeli, da naj bi se za naslednjo sezono pospešeno pripravljal glasbeni dvojec Terzić-Selčan, ki za fizično kondicijo skrbita pod okriljem Amazonk. Ni nas presenetila vest, da ekipa Borea racing zopet ni iz svoje tovarne izpustila Pangerja, ki mora očitno vračati ure, ki jih je med zimo zapravil na smučanju po Franciji… Smo bili pa pri ekipi SRT, kjer pripravljajo popoln napad tako v posmačinem točkovanju, kot v boju za ekipno drugo mesto. Pri ekipi Snitih Skir jih omenjena vest ni preveč zaskrbela, fanta sta ribarila v reki Santerno, za Tamburelom in razpredala o preteklosti in kdo je bil navječji dirkač med vsemi. Pri ekipi prvakov smo bili tokrat priče sproščenem vzdušju, saj so pobje iz Lego kock sestavljali pravi pravcati oval, šefu pa so se ob tem vidno cedile sline, ko pa je iz škatle presenečenja potegnil mali kamion na radijsko vodenje je odbezljal neznano kam.

dvojcki.jpg

Jutro se je prevesilo v dopoldan in na vrsti so bile še zadnje kvalifikacije v letošnji sezoni. Vrh je kaj kmalu zasedel Rožič, ki se ni dal motiti, medtem ko se dirkače do desetega mesta ločilo zgolj pol sekunde. Resnično so se dirkači skozi sezono izpilili in svoje dirkalnike spoznali do obisti. Občinstvo je norelo, ko je še tik pred koncem kvalifikacij pod vrhom svetil napis Ferrari, vendar se je nato na drugo mesto zavihtel Kurent in tako na najlepši možni način izzval ekipo SRT, saj smo njihovega prvega člana Murna našli šele na šestem mestu.

Tokrat je bil z nami tudi prvenstveni fotograf, ki se je vrnil iz ekspedicije po južni Gvineji. V svojega Mclarna je zmetal potrebno opremo in zaradi dodatnih kologramov zasedel zadnje mesto na štartni vrsti.

Vse je bilo nared za zadnjo dirko prvenstva. Dirka naj bi trajala približno uro in deset minut, najbolj verjetna pa sta dva postanka v boksih. Pred dirko smo s strani Italijanskega opremljevalca elektronike dobili podatek, da bo premireno na dirki nova komunikacijska povezava med dirkači in boksi, ki naj bi olajšala postanke v boksih. Z zanimanjem bomo čakali na prve postanke. Gledalci so na nogah in luči so ugasnile. S štarta je najbolje potegnil Grebenc, katerega Ferrari je očitno dobil dodatno moč iz grl navijačev, vendar je sldnji pozabil, da se Tamburello več ne vozi na polno. Da bi preprečil trčenje z Rožičem je odvil v pesek in se iz njega izkopal, ko so bili ostali že mimo. Zmedo na štartu sta idealno izkoristila Ocvirk in Tuš, za njima pa se je oblikoval vlakec iz Audijev in roza Mclarnov. Videli smo nekaj krasnih prehitevanj, napako Eržena in driftanje po trafi s strani Tuša. Med prvimi se je v boksih znašel Kraner, katerega pa mehaniki kljub novi vrhunski aplikaciji niso slišali in je zato na stezo zapeljal brez menjave koles. Tako je v vodo padla tudi dobra ekipna uvrstitev in kar nekaj Tifosijev se je odločilo dirkališče zapustiti. Naslednja žrtev zdaj že izpostavljenega komunikacijskega šuma, kot smo po dirki dobili uradno razlago, je bil Kurent, ki je pred tem trdo držal drugo mesto. Tudi slednji je bokse zapustil v hlapih in svoj planiran postanek opavil krog kasneje. Po tem fiasku so se preostale ekipe odločile, da prestavijo v rezervni program in z ročnimi kretnjami na zidu štartne ravnine pokažejo dirkačem kdaj naj zapeljejo v bokse. Odlično predstavo je v drugem delu dirke pokazal Eržen, ki se je prebijal proti vrhu, hrbet sta mi ščitila oba timska kolega, za njim pa sta se udarila Dizla. Malo pred koncem dirke je prvo mesto trdo v rokah držal Rožič, pred Erženom in Erštejem. Za četrto mesto smo videli boj med Pavškom, Murnom in Kodermanom, ki se je končal v opisanem vrstnem redu. Za preostale Tifosije na tribunah je žarek veselja v cilj pripeljal Kraner z desetim mestom in prvenstvo je bilo končano.

Na koncu sta se prvaku Rožiču na stopničkah pridružila Eršte in Glavač. Namesto manjkajočega Glavača smo na stopničke postavili kolo. Takoj  za njimi pa so Eržen, Pavšek, Gantar, Kraner, Murn, Koderman, Ocvirk, Zupan, Panger, Kurent, Fujs, Tuš in še zadnji s točkami Fabijan. Grebenc je v tolažbo prejel Sovico Okico.

V ekipnem seštevku se je na koncu za Dizel Race Team uvrstila ekipa SRT, tik za njo pa Snite Skire. Nehvaležno četrto mesto je pripadlo ekipi RRT, ki pa je osvojila enako število točk kot ekipa Rumenilo Racing na petem mestu. Sledijo one man band ekipe Borea Racing, ATS in Team MF.

Po šestih mesecih in odpeljanih desetih dirkah smo tako prišli do zasluženega počitka. Volani si bodo za hip odpočili. Organizatorji bomo z zbranimi štartninami odšli na zaslužene počitnice na Debeli Rtič, kjer bomo gruntali kako naslednjo sezono narediti še boljšo in bolj napeto. V kolikor ste se ob branju novic zabavali in si želite tudi sami prekrižati prestavne ročice z najboljšimi dirkači v Sloveniji ste vabljeni, da se oglasite na portalu www.slo-racing-com in nas poiščete. Ne grizemo, samo radi svoje želje po bencinskih hlapih sproščamo na virtualen način. Pravi je za mnoge od nas predrag.

Ob koncu se zahvaljujem še vsem, ki ste trpeli z nami, sodelovali, prispevali in ustvarjali še eno nepozabno sezono. Hvala in se vidimo na srečanju, ki bo letos bojda na Cookovih otokih.

 

 

 

14
  • 179 ogledov
  • 0 komentarjev


komentarjev

Ni komentarjev za prikaz.

Create an account or sign in to comment

You need to be a member in order to leave a comment

Create an account

Registriraj nov račun v naši skupnosti. Zelo je preprosto!


Register a new account

Prijavite se

Že imate račun? Prijavite se tukaj.


Prijavite se takoj
IP.Board News by DevFuse