Skoči na vsebino
  1. GT Multiclass prvenstvo

    Avtor: PEK,18. 08. 2017




    Po poletnem dopustu se na slo-racing.com vrača dirkaško vzdušje. 1. oktrobra se prične sezona v kateri se bomo prvič preizkusili v dirkanju dveh različnih klas dirkalnikov na stezi.
    V sodelovanju s core-racing.co.uk se bomo z dirkalniki serije GT2 in Ginetto serije GT4 zapodili po šestih znanih dirkaških stezah.
    Kako se bodo dirkači znašli v multi-class dirkanju si boste lahko ogledali tudi v neposrednih prenosih.
    več info: http://www.slo-racing.com/forums/forum/132-slo-racing-core-multiclass/
     
    • 232 ogledov
    • 0 komentarjev

  2. Hrošči odpeljali še zadnjo dirko prvenstva!

    Avtor: Rokovnjac,26. 04. 2017


    Verjetno ga ni bencinofila, ki nebi ob omembi imena Porsche pomislil na hitrost, športni avtomobil ali bokser motor. Pojdimo lepo po vrsti, saj ima zadeva kar malce temačno preteklost.
    Pred pričetkom druge svetovne vojne, ko se o njenem začetku še marsikomu ni sanjalo, je na čelo Nemčije stopil Adolf. Možakar je s svojo stranko pokoril politično Nemčijo in izdal ukaz, da želi v nekaj letih izdelati ljudski avto – Volkswagen. Avto, ki bi si ga lahko privoščila vsaka družina v Nemčiji. V ta namen je najel avstrijskega avtomobilskega mojstra Ferdinanda Porscheja, ki je zanj izdelal prototip po imenu Volkswagen Type 1, s pomočjo kolegov iz Amerike. Prvi zadaj gnani avtomobil na svetu. Adolf je izkoristil svojo moč propagande in ljudje so trumoma jemali kredite, da bi si lahko privoščili svojo verzijo hrošča. V ta namen je dal Adolf zgraditi ogromno novih avtocest in rojstno tovarno za novega hrošča, v kraju Fallersleben, sedaj samo še območje v mestu Wolfsburg. Ogromna tovarna je bila hitro pod streho in projekt se je lahko začel. Oziroma bi se lahko, če nebi vmes posegla druga svetovna vojna.

    Na otvoritev tovarne je prišlo 50.000 ljudi, ki so jih za namen promocije na kraj vozili z vlaki iz okolice. Otvoritev se je predvajala v živo po radiu, na kraju pa so predstavili tri različice hrošča. Limuzino, limuzino s snemljivo streho in kabriolet. Za nakup hrošča je bilo potrebnih 990 tedanjih mark in norost se je začela. Ljudje so začeli množično hraniti denar, da bi si lahko privoščili čudež Nemške tehnologije. V 18 mesecih se je za naročilo avtomobila odločilo več kot 250.000 Nemcev. Vendar je bilo tistim bolj pri pameti jasno, kam pes taco moli. Za predujem vozila se je večinoma odločal delovni razred Nemcev, denar ki so ga vložili pa ni niti približno pokril stroškov izdelave vozila. Adolf je prefrigano, pred očmi celotne javnosti, v bistvu na noge postavil ogromno tovarno za izdelavo orožja. Denar, ki pa so ga ljudje vložili v predujem vozila pa porabil za izdelavo orožja. Nihče, ki je prednaročil svojega hrošča, ga pred koncem vojne ni dobil, še tistih 630, ki so jih izdelali, so porabili za vojne namene. V nadaljevanju so iz tovarne prihajali drugačni hrošči, najbolj znan je verjetno VW Kubelwagen.
    Proti koncu vojne so imeli zavezniki dovolj vsega in so tovarno zbombardirali, v njej pa se je srečno ohranil cel prvotni Volkswagen Type1. Omenjeni avto je postal vojni plen in Angleži so sprva zanimivo najdbo preučili. Skoraj bi že celotno proizvodnjo preselili v Anglijo, ko so ugotovili, da je avto preslaboten in preveč smrdljiv, da bi bil kako uporaben, zato so za cent tovarno »prodali« nazaj v roke Nemcem. Kaj se je zgodilo potem je zgodovina….
    Porschejeva tovarna se je nahajala  v mestu Stuttgart in ravno tako ni bila tako nedolžna, med drugo svetovno vojno. Zaradi dobrega sodelovanja med Ferdinandom in Adolfom so tudi v Porschejevi tovarni sprva izdelovali tanke in drugo vojno mašinerijo. V tovarni je delalo veliko Poljskih prisilnih delavcev, ki so živeli v lesenih barakah poleg tovarne. Vsi Poljski delavci so imeli kombinezone, na njih pa veliko črko P, ne za znak Porscheja, ampak kot znak za Poljaka.
    No po koncu vojne je zapihal drugačen veter in leta 1948 je luč sveta ugledal prvi avtomobil Porsche. Model 356 je imel zadaj nameščen motor, pogon na zadnja kolesa in dvoje vrat, moč motorja pa je bila med 44 konji pri 1300 kubičnem motorju in 100 konji pri 1500 kubični GS verziji.
    Leta 1963 pa je na svet prišla ikona, ki se v svojem bistvu ni spremenila do današnjih dni. Porsche 911 je dovolj podatkov, da vsak ve za kakšen avtomobil gre. Prvi model je imel dvolitrski motor z 130 konji in ceno 5.500 USD!! Število izdelanih Porschejev 911 do današnjega dne pa se giblje že blizu 1 milijona. Velja za sinonim športnega avtomobila, Porsche pa je že od vsega začetka prisoten na skoraj vseh ravneh moto športa.

    Nekega zimskega jutra je tako Jankota na pragu čakal paket, v katerem je bil izziv za vse ljubitelje avtomobilov Porsche. Porsche 911 GT3 pokal, ki bo potekal na 5 svetovnih dirkališčih s povsem novim Porschejem 911 GT3. V paketu je bilo še 20 ključev in 3 šalčke za najbolj zagrete. Ne bodi ga len, je Janko objavil oglas na portalu in kaj hitro so ključi dobili svoje lastnike. Vsi prijavljeni dirkači so se konec februarja dobili na Brniku, od koder so z Jankovim privatnim letalom odleteli na prvo dirko v domačo Nemčijo.  Avtomobil se je izkazal za zanimivo mešanico užitka in neodpustljivosti, predvsem pa je nekaterim nagajala odsotnost ABS-a. Po prvih dveh dirkah v Nemčiji smo ugotovili, da bodo dirke napete, razlike pa malenkostne, na vrhu pa sta kraljevala Glavač in Rožič.  Pot nas je nato s privatno jadrnico vodila do dežele tam spodaj, Avstralije. Tam nas je pričakalo žgoče sonce in pa presenečenje, Selčan z novo oštarijo. Slednji se je tudi sam preizkusil za volanom Porscheja in skupaj s Fabijanom sta usklajeno drgnila blatnike drug ob drugega. Naslednja preizkušnja je bila najtežja, saj smo se odpravili v Ameriko, kjer smo se pognali po ozki in zaviti stezi Virginia International Raceway. Manjko treninga je pri posameznikih poskrbel za obilico košenja trave in obiskov bližnjih senikov. Iz njih se nekateri niso vrnili do konca sezone, preostali pa so pot nadaljevali na stezi Road of America. Povsem drugačno dirkališče, odprto, hitro in zabavno. Med glavne kandidate za vrh sta se vmešala še Eržen in čedalje hitrejši Grebenc. Za konec smo čakali, da se odpravimo še na tretjo Ameriško legendo, Laguno seco, vendar smo prejeli obvestilo, da progo prenavljajo, zato smo se odpravili v bližnjo Kanado. Steza Gilles Villeneuve je postregla z lepimi borbami  in vedno prisotnimi obiski zidu prvakov. Ob koncu smo se razšli z odličnimi občutki, da je za nami še eno super organizirano prvenstvo, da so bile dirke na nož, vendar poštene in da smo pridobili še nekaj izkušenj več. Prvak je postal Glavač, pred Erženom in Rožičem, točke pa je osvojilo kar 16 dirkačev. Opazili smo tudi nekaj novincev in pa nekaj povratnikov. Šalčke so šle v roke treh srečnih izžrebancev, mi pa upamo, da se dobimo v čim večjem številu v naslednjem prvenstvu.

     
    Če povzamem kar organizatorja, začnite pucat svoje šaltkeble!!!
    • 432 ogledov
    • 0 komentarjev

  3. In odjahali so v sončni zahod!

    Avtor: Rokovnjac,06. 04. 2017


    Po sončni Barceloni so se dirkači prvenstva Hitri dirkač GT3 odpravili na zadnjo postojanko. Lepšega zaključka, kot na legendarni stezi Enza in Dina Ferrarija v Imoli si nebi mogli zamisliti. Če bi proga lahko govorila, bi lahko povedala ogromno zanimivih zgodb, žal bi njimi izstopala najbolj žalostna. Tamburello, kar v prevodu pomeni tamburin, je s svojo hitrostjo in neravninami na asfaltu terjal obilico poguma pri navijačih in trpežen dirkalnik, ki se je upiral silam, ki so ga hotele raztrgati na kosce. Zavoj se je vedno odpeljal na polno, hitrosti so presegale 300 km/h, le nekaj metrov v desno, za peščeno izletno cono, pa je na napake voznikov, kot rabelj čakal betonski zid. V današnjih časih nekaj nepredstavljivega, včasih nič posebnega. Večkrat v svoji zgodovini je Tamburellov zid opozarjal nase, od nesrče Nelsona Piqueta leta 1987, Gerharda Bergerja leta 1989, Michele Alboreta leta 1991 do Ricarda Patreseja leta 1992. Italijanska ošabnost ne pozna meja in ker so po vseh nesrečah dirkači iz dirkalnikov izstopili sami, se ni nič spremenilo. Do 1. maja leta 1994, ko je dirkaški svet obnemel. Kaj kako in zakaj še do danes ni povsem razjasnjeno in verjetno nikoli ne bo. Jasno je le to, da tistega sončnega dne, dirkač z rumen čelado ni sam izstopil iz dirkalnika…  Imolo je zagrnila temna senca in v svetu motošporta se je na področju varnosti ogromno spremenilo.
     
    V Imoli je dirkače pričakalo malenkost hladnejše vreme, vendar jih je grelo na tisoče navijačev, katerim je srce bilo za njihov ponos, njihovega Ferrarija. Fanta iz ekipe Rumenilo Racing sta bila oblegana na vsakem koraku, vendar sta prijazno delila avtograme, z nekaterimi navijačicami pa še kaj drugega. Po odpeljanih desetih dirkah v letošnjem prvenstvu, sta bila največja pokala za posameznega prvaka in ekipno prvenstvo že oddana, kar pa ni pomenilo, da so preostali vrgli puške v koruzo.
    Tisti z dobrim spominom ali pa tisti ki jedo Bilobil se bodo spomnili, da smo prvenstvo začeli v Italiji, v Mugellu. Po prvi dirki je samozavest sijala pri ekipi Dizel Racing team, ki si je pokorila tekmece s svojim Mclarnom. Vendar je streznitev prišla že na naslednji dirki v Monzi, kjer so Snite skire in ekipa RRT vrgle rokavice v roza garažo. Po angleški v Brands Hatchu in Silverstonu se je izkazalo, da so v boj za sam vrh resno posegli tudi v ekipi SRT, ki so pripeljali v svoje vrte izkušenega mačka Eršteja. Vsem pa je mero vzel Kraner v Franciji, kjer je na prvi vztrajnostni preizkušnji pometel s konkurenco in si privozil prvo zmago za Ferrari. Mrtvi tek pri vrhu se je nadaljeval skozi preizkušnje na Nurburgringu in SPA-ju, že pa je postalo jasno da bodo za naslov kandidirali Rožič, Glavač in Eršte. Ravno slednji je v sredini sezone ujel velik val in po njem zajadral do dveh zaporednih zmag. Vse je bilo še v zraku in napetost med dirkači smo lahko rezali  s kotno brusilko.
    Verjetno je do preloma sezone prišlo na dirki v Avstriji, kjer je zaradi napake s postanki v boksih kratko odnesel Eršte in izpadel iz boja za naslov. Že na naslednji dirki, verjetno najtežji v koledarju, je padla še zadnja odločitev v zvezi naslova prvaka. Po zelenem peklu sta se izdivjala Rožič in Gantar, prikazala predstavo sezone, žal pa se za timskega kolega Gantarja ni vse izteklo po pričakovanjih, saj je Glavačev »lambo« zakuhal na zadnji ravnini in izdihnil dušo, ter tako omogočil Rožiču osvojitev naslova prvaka. Na naslednji dirki v Barceloni je ekipa Dizel Race Team kronala dobre predstave z naslovom ekipnih prvakov. Če rečemo, da je šampanjec tekel v potokih se nismo veliko zmotili. Kodermana smo še celi teden zamanj klicali na telefon, da bi dal intervju, tako da smo si ga na koncu izmislili. Ekskluzivno bo objavljen v reviji How to Nascar!
    Po ogledu lestvice smo ugotovili, da pa je boj za preostala mesta na stopničkah in tik pod njimi še kako vroč. Med posamezniki je najbolj napeto od tretjega mesta naprej. V boju za četrto mesto so kar štirje dirkači, Eržen, Pavšek, Gantar in Kraner.
    Vsak pa je že napovedal boj na nož. Ravno tako je še vse odprto v boju ekip za preostala mesta pri vrhu. Za drugo mesto se bijeta ekipi SRT in Snite Skire, za četrto mesto pa vlada mesarsko klanje med ekipama RRT in Rumenilo Racing.
    Za obhod po boksih smo tokrat zaprosili dvojčici Mario in Sophio, ki smo ju začuda našli v spalnici ekipe Rumenilo Racing. Punci sta dirkačem hitro razvezali jezike in izvedeli smo, da v Imoli pogrešamo Glvača, ki naj bi že odšel na priprave za drugo sezono. S seboj je vzel kolo in kot pravijo viri se je pridružil menihom pod Vršičem. Ravno tako smo izvedeli, da naj bi se za naslednjo sezono pospešeno pripravljal glasbeni dvojec Terzić-Selčan, ki za fizično kondicijo skrbita pod okriljem Amazonk. Ni nas presenetila vest, da ekipa Borea racing zopet ni iz svoje tovarne izpustila Pangerja, ki mora očitno vračati ure, ki jih je med zimo zapravil na smučanju po Franciji… Smo bili pa pri ekipi SRT, kjer pripravljajo popoln napad tako v posmačinem točkovanju, kot v boju za ekipno drugo mesto. Pri ekipi Snitih Skir jih omenjena vest ni preveč zaskrbela, fanta sta ribarila v reki Santerno, za Tamburelom in razpredala o preteklosti in kdo je bil navječji dirkač med vsemi. Pri ekipi prvakov smo bili tokrat priče sproščenem vzdušju, saj so pobje iz Lego kock sestavljali pravi pravcati oval, šefu pa so se ob tem vidno cedile sline, ko pa je iz škatle presenečenja potegnil mali kamion na radijsko vodenje je odbezljal neznano kam.

    Jutro se je prevesilo v dopoldan in na vrsti so bile še zadnje kvalifikacije v letošnji sezoni. Vrh je kaj kmalu zasedel Rožič, ki se ni dal motiti, medtem ko se dirkače do desetega mesta ločilo zgolj pol sekunde. Resnično so se dirkači skozi sezono izpilili in svoje dirkalnike spoznali do obisti. Občinstvo je norelo, ko je še tik pred koncem kvalifikacij pod vrhom svetil napis Ferrari, vendar se je nato na drugo mesto zavihtel Kurent in tako na najlepši možni način izzval ekipo SRT, saj smo njihovega prvega člana Murna našli šele na šestem mestu.
    Tokrat je bil z nami tudi prvenstveni fotograf, ki se je vrnil iz ekspedicije po južni Gvineji. V svojega Mclarna je zmetal potrebno opremo in zaradi dodatnih kologramov zasedel zadnje mesto na štartni vrsti.
    Vse je bilo nared za zadnjo dirko prvenstva. Dirka naj bi trajala približno uro in deset minut, najbolj verjetna pa sta dva postanka v boksih. Pred dirko smo s strani Italijanskega opremljevalca elektronike dobili podatek, da bo premireno na dirki nova komunikacijska povezava med dirkači in boksi, ki naj bi olajšala postanke v boksih. Z zanimanjem bomo čakali na prve postanke. Gledalci so na nogah in luči so ugasnile. S štarta je najbolje potegnil Grebenc, katerega Ferrari je očitno dobil dodatno moč iz grl navijačev, vendar je sldnji pozabil, da se Tamburello več ne vozi na polno. Da bi preprečil trčenje z Rožičem je odvil v pesek in se iz njega izkopal, ko so bili ostali že mimo. Zmedo na štartu sta idealno izkoristila Ocvirk in Tuš, za njima pa se je oblikoval vlakec iz Audijev in roza Mclarnov. Videli smo nekaj krasnih prehitevanj, napako Eržena in driftanje po trafi s strani Tuša. Med prvimi se je v boksih znašel Kraner, katerega pa mehaniki kljub novi vrhunski aplikaciji niso slišali in je zato na stezo zapeljal brez menjave koles. Tako je v vodo padla tudi dobra ekipna uvrstitev in kar nekaj Tifosijev se je odločilo dirkališče zapustiti. Naslednja žrtev zdaj že izpostavljenega komunikacijskega šuma, kot smo po dirki dobili uradno razlago, je bil Kurent, ki je pred tem trdo držal drugo mesto. Tudi slednji je bokse zapustil v hlapih in svoj planiran postanek opavil krog kasneje. Po tem fiasku so se preostale ekipe odločile, da prestavijo v rezervni program in z ročnimi kretnjami na zidu štartne ravnine pokažejo dirkačem kdaj naj zapeljejo v bokse. Odlično predstavo je v drugem delu dirke pokazal Eržen, ki se je prebijal proti vrhu, hrbet sta mi ščitila oba timska kolega, za njim pa sta se udarila Dizla. Malo pred koncem dirke je prvo mesto trdo v rokah držal Rožič, pred Erženom in Erštejem. Za četrto mesto smo videli boj med Pavškom, Murnom in Kodermanom, ki se je končal v opisanem vrstnem redu. Za preostale Tifosije na tribunah je žarek veselja v cilj pripeljal Kraner z desetim mestom in prvenstvo je bilo končano.
    Na koncu sta se prvaku Rožiču na stopničkah pridružila Eršte in Glavač. Namesto manjkajočega Glavača smo na stopničke postavili kolo. Takoj  za njimi pa so Eržen, Pavšek, Gantar, Kraner, Murn, Koderman, Ocvirk, Zupan, Panger, Kurent, Fujs, Tuš in še zadnji s točkami Fabijan. Grebenc je v tolažbo prejel Sovico Okico.
    V ekipnem seštevku se je na koncu za Dizel Race Team uvrstila ekipa SRT, tik za njo pa Snite Skire. Nehvaležno četrto mesto je pripadlo ekipi RRT, ki pa je osvojila enako število točk kot ekipa Rumenilo Racing na petem mestu. Sledijo one man band ekipe Borea Racing, ATS in Team MF.
    Po šestih mesecih in odpeljanih desetih dirkah smo tako prišli do zasluženega počitka. Volani si bodo za hip odpočili. Organizatorji bomo z zbranimi štartninami odšli na zaslužene počitnice na Debeli Rtič, kjer bomo gruntali kako naslednjo sezono narediti še boljšo in bolj napeto. V kolikor ste se ob branju novic zabavali in si želite tudi sami prekrižati prestavne ročice z najboljšimi dirkači v Sloveniji ste vabljeni, da se oglasite na portalu www.slo-racing-com in nas poiščete. Ne grizemo, samo radi svoje želje po bencinskih hlapih sproščamo na virtualen način. Pravi je za mnoge od nas predrag.
    Ob koncu se zahvaljujem še vsem, ki ste trpeli z nami, sodelovali, prispevali in ustvarjali še eno nepozabno sezono. Hvala in se vidimo na srečanju, ki bo letos bojda na Cookovih otokih.
     
     
     
    • 368 ogledov
    • 0 komentarjev

  4. BTCC začel v Brands Hatchu!

    Avtor: skopusnik,03. 04. 2017


    V novo sezono je štartalo tudi eno najbolj napetih prvenstvev zadnjih let, britansko prvenstvo turnih avtomobilov BTCC. V kvalifikacijah s spremenljivim vremenom je prvi pole position sezone osvojil Jeff Smith v Hondi.

    Smith je takoj po štartu vodstvo prepustil Tomu Ingramu v Toyoti, po nekaj krogih pa se je na drugo mesto prebil Shedden, sledil je še Morgan. 
    Odlično je štartal Turkington, čemur je seveda močno pripomogel zadnji pogon njegovega BMW, a ni prišel prav daleč, saj je Matt Neal v Hondi zaprl linijo in oba izločil iz dirke še preden sta prestavila v drugo prestavo. Smith je izgubljal mesto za mestom, po polovici dirke pa je odpeljal v boks s tehničnimi težavami. Ingram je dirko brez težav pripeljal do zmage, na stopničke pa sta tesno skupaj pripeljala še Shedden in Morgan.
    Štartna vrsta druge dirke razreda BTCC je enaka rezultatom prve, tako sta se iz prve vrste pognala Ingram in Shedden. Ingram je kot vodilni v točkovanju po prvi dirki dobil 75 kg obtežitve. Tik pred štartom druge dirke je iz prve vrste pomahal sodnik z rumeno, saj je Tom Ingram imel nekaj težav z dirkalnikom, dirkači pa so zapeljali v še en ogrevalni krog. Zaradi povzročitve prekinitve štartnega postopka bi Ingram moral štartati iz začelja, a se je postavil na prvo štartno mesto in si prislužil kazen vožnje skozi bokse. Podobno kot v prvi dirki je prišlo do dotikov na štartu in ko smo že mislili, da bomo ponovno videli varnostni avto, so zaplapolale rdeče zastave in dirka je bila prekinjena. Subaru Jasona Plata je močno poškodovan obstal na štartni ravnini, potrebno je bilo dvigalo ter čiščenje steze. Ponovni štart je minil mirno, v tretjem krogu je povedel Shedden, Ingramu pa sta dirko oteževala Collard in Jordan v BMW-jih. V 11 krogu se je v pesku znašel  Whorton-Eales in na progo je zapeljal varnostni avto. Posnetek je pokazal, da sta Audija s proge spravila Davenport in Lloyd. Po umiku varnostnega avta je vodstvo brez težav zadržal Shedden in si pripeljal prvo zmago v sezoni, več težav pa je imel težki Ingram, kateremu Collard ni pustil dihati in ga je v dvajsetem krogu tudi ugnal. Ponovno rumene zastave, s trkom sta se izločila Sutton in Moffat, razvnel pa se je hud boj za četrto mesto med Austinom, Morganom, Jacksonom in Jordanom. Gospod s karirasto zastavico je očitno odšel na malico, saj je z njo pozabil zamahniti dirkačem, ki so zapeljali skozi cilj. Shedden je še pol kroga odpeljal v polnem tempu, preden so mu sporočili da je dirke konec. Za njim so se zvrstili Collard, Ingram, Austim in Morgan, na 10. mesto pa je po odstopu v prvi dirki pripeljal Turkington.

    Še tretja in zadnja dirka v prvem dirkaškem vikendu - med tekmovalci, ki drugo dirko zaključijo med 6. in 10. mestom, izžrebajo srečneža, ki bo dirko pričel iz prve štartne pozicija. Za njim se v obratnem vrstnem redu razvrstijo dirkači od prvega do petega mesta, sledijo vsi ostali po rezultatih druge dirke. Na prvem štartnem mestu je pristal Tom Chilton, a je predenj takoj po štartu iz druge vrste skočil Jordan. Seveda prvi krog tudi tokrat ni minil brez trkov in odstopov, a varnostni avto tokrat za spremembo ni bil potreben. Jordan je vodil celotno dirko, v zadnjem krogu ga je močno napadal Turkington, po dotiku v zadnjem zavoju pa je slednji le nekoliko popustil in zmago je pobral Jordan pred Turkingtonom in Chiltonom. 
    Izredno napete dirke so potekale tudi v spremljevalnih serijah (Ginetta Cup, Clio Cup, Porsche Cup, Formula 4). Priporočamo ogled celotnega dirkaškega vikenda!
    • 456 ogledov
    • 2 komentarjev

  5. Kajaia najhitrejši v prvih letošnjih kvalifikacijah TCR

    Avtor: skopusnik,01. 04. 2017


    TCR prvenstvo začenja sezono z dirkaškim vikendom v Gruziji na dirkališču Rustavi. Dvakratni prvak Stefano Comini je pred sezono ponovno zamenjal dirkalnik, saj je nepričakovano ostal brez sedeža v ekipi Leopard Racing, zato se je v zadnjem hipu pridružil novi ekipi Comtoyou Racing. Slednja bo nastopala z dvema dirkalnikoma Audi RS3 LMS, ki se je na testu pred sezono izkazal za zelo hitrega. 

     
    V kvalifikacijah pred nedeljskima dirkama je bil najhitrejši domačin Davit Kajaia v Alfa Romeo Giuletta. Ekipni kolega slednjega je po novem Srb Dušan Borković, ki pa se zaradi pomanjkanja testa pred sezono ubada z nekaj težavami in je kvalifikacije zaključil na 13. mestu. V prvi vrsti bo poleg Kajaie stal 17-letni Attila Tassi z dirkalnikom Honda Civic. Sledi še en Madžar, Ferenc Ficza v Seat Leonu ter Jean-Karl Vernay v VW Golfu.
    Dirki bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na Youtube kanalu TCR TV jutri ob 11:35 ter ob 13.35.

     
    • 541 ogledov
    • 0 komentarjev

IP.Board News by DevFuse
×